Predvideni ukrepi zmanjšujejo strokovno avtonomijo učiteljev in bodo škodovali razvojnemu potencialu države, menijo.

Kot je na današnji novinarski konferenci dejala generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal, osnutek smernic za potrjevanje učnih gradiv, ki že sam po sebi predstavlja poseg v strokovno presojo učiteljev, saj bo odločilno vplival na to, katera gradiva bodo dovoljena pri pouku, sploh še ni bil predmet širše strokovne razprave. Posebej problematično se ji zdi, da po podatkih Zavoda RS za šolstvo le približno 15 odstotkov obstoječih učnih gradiv ustreza novim učnim načrtom, ki bodo morali v šolah zaživeti že septembra.

Namesto da bi država s pravočasno objavo usklajenih ključnih dokumentov omogočila širok in pravočasen dostop do novih kakovostnih, strokovno recenziranih gradiv, ga z zakonom o potrjevanju učnih gradiv in smernicami za potrjevanje učnih gradiv želi dodatno omejiti, je bila kritična. Slovenija naj bi se z načrtovanim omejevanjem učnih gradiv nevarno odmikala od uveljavljenih praks držav z najuspešnejšimi izobraževalnimi sistemi.

Reformi učnih načrtov in potrjevanju učnih gradiv sicer ne nasprotujejo, a se bojijo, da spremembe ob restriktivnih ukrepih ne morejo uspeti, je nadaljevala Nahtigal. "Kakovost izobraževanja neposredno določa znanje, ustvarjalnost in inovativnost prihodnjih generacij. Če želimo razmišljati dolgoročno, moramo reforme izvajati premišljeno, pregledno in z realnimi časovnicami. Trenutni pristop žal kaže ravno nasprotno," je bila pesimistična.

Izvršna direktorica Evropskega združenja šolskih založnikov Helga Holtkamp je dejala, da je reforma v Sloveniji dobrodošla, se je pa prav tako obregnila ob "nenavadno časovno usmerjanje podpornih struktur" in poudarila pomen učnih gradiv ter dostopa do delovnih zvezkov in dodatnih gradiv.

Po Evropi imajo uspešne reforme po njenih besedah tri skupne značilnosti: transparentnost, ustrezen čas za pripravo in partnerstvo s strokovnjaki. Pristojna ministrstva praviloma določajo cilje izobraževanja, ne pa tudi konkretnih pedagoških poti in orodij, saj omejevanje nabora učnih gradiv in učiteljeve izbire ne izboljšuje kakovosti, ampak povečuje breme učiteljev, pelje v povečanje neenakosti med šolami in slabi podporo učencev s posebnimi potrebami, je navedla.

Pojasnila je še, da razprava v Evropi ne gre v smeri zmanjševanja rabe delovnih zvezkov, temveč v smeri zagotavljanja pravičnega dostopa do njih, praviloma pa da jih financira država, ne starši.

"Z evropske perspektive ima Slovenija priložnost, da to reformo okrepi z uskladitvijo časovnic, objavo jasnih pravil in obravnavo strokovnih deležnikov kot partnerjev. Tako države v času sprememb varujejo tako kakovost kot zaupanje," je poudarila.

Predsednica Mednarodnega združenja založnikov (IPA) Gvanca Jobava je medtem povedala, da sta IPA in Forum izobraževalnih založnikov (EPF) resno zaskrbljena zaradi predlaganih sprememb v Sloveniji.

Strinjala se je, da trenutek, ko država določa, katere vrste učnih gradiv so dovoljene in katere ne, presega okvir izobraževalnih politik, saj s tem posega v pedagoško svobodo učiteljev. Trenutni predlogi slovenske vlade bodo po njenih besedah zmanjšali nabor strokovno pripravljenih izobraževalnih gradiv v državi, to pa bo škodovalo učiteljem in učencem ter negativno vplivalo na izobraževalne rezultate.

"Vse deležnike v Sloveniji spodbujam, naj se združijo v kritični razpravi o predlogih in poiščejo rešitev, ki bo izkoristila izjemne razpoložljive vire, torej predane založnike in učitelje, za doseganje najboljših mogočih rezultatov za učence," je sklenila svoj videonagovor.