Sveže nacionalno poročilo o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji ni spodbudno. Kje so vzroki za vse slabše dosežke? In kako bodo ukrepali pristojni, se je vprašala novinarka TV Slovenija Vanja Kovač.

Najslabše so se naši učenci in dijaki odrezali prav pri bralni pismenosti, poenostavljeno: pri sposobnosti, da besedilo preberejo, ga razumejo in znajo tudi uporabiti.

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj obljublja, da se bo sprememba učnega načrta, ki je v pripravi od leta 2022, udejanjila s 1. septembrom letos. S temi besedami pa je komentiral poročilo: "S tem nihanjem se spoprijemajo številne države. Nekateri uvrščajo med težave na tem področju tudi drugačen način življenja, življenja z digitalno tehnologijo."

"Skrbi me, da se bomo, tako kot smo se pri mednarodnih raziskavah znanja uvrstili pod povprečje, slej ko prej pod povprečjem znašli tudi pri drugih predmetnih področjih: naravoslovju, na matematičnem področju, če ne bomo na področju bralne pismenosti naredili velikega napredka," je povedal Janez Vogrinc s pedagoške fakultete.

"Mladi na šolo ne gledamo več tako: učimo se, dobimo oceno, starši so zadovoljni, in to je to. Ampak gledamo, kako bomo to znanje, ki ga dobimo v šoli, prenesli v realni svet. Če mladi ne vidimo smisla v tem, kar delamo, tega ne bomo delali," pa je stanje komentiral član predsedništva Dijaške organizacije Slovenije Sergej Golubović. Dodal je, da bi si mladi želeli manj učenja podatkov na pamet in več razvijanja kritičnega mišljenja.

Tudi predstavniki staršev že dolgo poudarjajo, da je količina snovi v šoli obsežna. "Veliko snovi in veliko informacij je razpršenih in zaradi tega je manj časa za poglobitev pravih stvari. Osnovnošolsko izobraževanje naj bi bilo res osnovnošolsko izobraževanje in močno na teh istih temeljih," pravi Lara Romih iz zveze aktivov staršev.

Poleg prenovljenega učnega načrta so pomembni tudi usposobljeni in motivirani učitelji, je še poročala Vanja Kovač.

Štefanc: Podatki so si nasprotujoči

Poročilo je v Odmevih komentiral tudi Damijan Štefanc z oddelka za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski filozofski fakulteti. V uvodu je spomnil, da so ti podatki znani že nekaj let, ministrstvo pa jih je lepo združilo v eno samo poročilo. Opozoril je, da so si nekateri podatki v poročilu do neke mere protislovni. Na eni strani smo lahko zaskrbljeni zaradi padca po mednarodni primerjavi, obenem pa so izidi nacionalnih preverjanj znanja skozi leta stabilni. Smiselno bi bilo sistemsko pogledati, zakaj nacionalni podatki ne kažejo upada, mednarodni pa so izjemno skrb vzbujajoč, je poudaril.

Enega izmed vzrokov za takšno stanje vidi v tehnologiji. Opravka imamo s širšim, družbenim, tudi svetovnim pojavom, ko je tehnologija začela nadomeščati – ali pa izpopolnjevati – kognitivne sposobnosti. Kot protiukrep je predlagal veliko branja, predvsem poglobljenega branja, pa tudi poglobljenega, ustvarjalnega pisanja. Je pa vprašanje, ali si to lahko v današnjem svetu res obetamo.

Štefanc je sicer rahlo zadržan do prenovljenih učnih načrtov, ki jih nekateri vidijo kot eno izmed mogočih rešitev. Najprej bo treba ugotoviti, ali so ti načrti res boljši in ali res prinašajo pozitivne spremembe, je poudaril v Odmevih.