Zakon, ki je izhajal iz zakona EU-ja o varstvu zasebnosti, je bil leta 2021 sprejet kot začasni ukrep, podjetjem pa je pri pregledovanju sporočil omogočal uporabo tehnologij za avtomatsko odkrivanje škodljivih vsebin, med njimi spolnega izkoriščanja otrok, navezovanja stikov z namenom spolnega izkoriščanja in izsiljevanja s spolnimi vsebinami.
Zakon je 3. aprila prenehal veljati, v Evropskem parlamentu pa niso izglasovali njegovega podaljšanja, saj so nekateri poslanci izrazili zaskrbljenost glede varstva zasebnosti.
Iskanje škodljivih vsebin je na platformah velikih podjetij zdaj nezakonito, vendar pa so v skladu z drugim zakonom – zakonom o digitalnih storitvah – podjetja še vedno dolžna odstraniti kakršno koli nezakonito vsebino.
Google, Meta, Snap in Microsoft so v skupni izjavi, objavljeni na Googlovem blogu, navedli, da bodo na svojih platformah še naprej prostovoljno iskali škodljive vsebine. "Razočarani smo nad tem neodgovornim neuspehom glede sklenitve sporazuma, s katerim bi nadaljevali dosedanja prizadevanja za zaščito otrok na spletu," so navedli v izjavi.
Evropski parlament je sporočil, da daje prednost delu na zakonodaji za preprečevanje in boj proti spolnemu izkoriščanju otrok na spletu ter da pogajanja o trajnem pravnem okviru še potekajo, čeprav ni navedel časovnega okvira.
Tiskovni predstavnik Evropskega parlamenta ni želel komentirati, ali je parlament opravil oceno, kakšne bodo posledice prenehanja veljavnosti zakona, poroča Guardian.
"Ko pride do motenj v delovanju orodij za odkrivanje, izgubimo pregled nad situacijo in s tem sposobnost odkrivanja in zaščite žrtev spolnega zlorabljanja," je dejal John Shehan, podpredsednik Nacionalnega centra za pogrešane in izkoriščane otroke (NCMEC) s sedežem v ZDA, ki deluje kot zbirni center za prijave zlorab otrok, ki jih nato posreduje ustreznim organom pregona po vsem svetu. "Ko odkrivanje preneha delovati, se zlorabe ne ustavijo."
Odločitev bo imela učinek tudi v drugih regijah po svetu, saj se storilci ne ozirajo na meje. "Storilec je lahko kjer koli na svetu, vendar bi lahko imel neomejen dostop do mladoletnikov v Evropi," je dejal Shehan.
Zagovorniki zasebnosti trdijo, da pregledovanje sporočil pri velikih tehnoloških podjetjih ogroža temeljno pravico do zasebnosti in varnost podatkov državljanov EU-ja. Ukrepi, ki jih imenujejo "nadzor klepetov" (ang. chat control), bi po njihovem mnenju lahko vodili do množičnega nadzora in lažnih pozitivnih rezultatov.
Tehnologija za pregledovanje z uporabo strojnega učenja prepoznava vzorce s fotografij ali videoposnetkov ter besedila, povezana z izkoriščanjem otrok, s primeri zlorab, pri tem pa ne shranjuje nobenih podatkov, je pojasnila Emily Slifer iz neprofitne organizacije Thorn, ki razvija tehnologijo za odkrivanje spletnih zlorab otrok.
"EU dejansko tvega, da bo odprl vrata plenilcem," je dejala Swirsky. "Če EU resno misli z zaščito otrok na spletu, se mora dogovoriti o trajnem zakonodajnem okviru za zaščito otrok in omogočanje odkrivanja."
