Miklavž ima na Slovenskem dolgo tradicijo. "Kot nevidno bitje ponoči pušča darila v posodah, krožnikih, nogavicah, škornjih in drugih predmetih, ki jih zvečer nastavijo otroci. Lahko pa se tudi pokaže, ko v spremstvu angelov in parkljev obdaruje otroke med obhodi po hišah ali na prireditvah," je pojasnila muzejska svetnica Nena Židov iz Slovenskega etnografskega muzeja.

Miklavževi obhodi po hišah, v spremstvu angelov in parkeljnov, so danes razširjeni predvsem na podeželju in v manjših krajih. V mestih organizirajo Miklavževe sprevode in sejme, ki ponekod predstavljajo tudi začetek veselega decembra.

V Ljubljani se je Miklavž ob 17. uri z vzpenjačo spustil na Krekov trg, kjer ga je pričakalo spremstvo. Skupaj so se odpravili do Prešernovega trga, kjer je Miklavž nagovoril obiskovalce.

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so na miklavževo prižgali praznične luči na smrečici, ki jo je podarilo podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG). V mariborskem kliničnem centru so to storili že v sredo.

Na Jesenicah pa je bil že dopoldne spust Božičkov s strehe pred vhod v bolnišnico, kjer so jih pričakali otroci iz vrtcev in jim pomagali dostaviti darilo otrokom na pediatričnem oddelku. V Kopru se je s slavnostnim prižigom luči na Titovem trgu začel praznični program Fantazima, v Lendavi, Novem mestu in Postojni pa so odprli drsališče. Drsališče in praznične luči so zaživeli tudi v Murski Soboti, kjer bo v petek še tradicionalno Mikloševo senje.

Prihod Miklavža tudi v drugih krajih spremljajo sejmi, na katerih je mogoče kupiti različne izdelke.