Za raznolik program bo skrbel konzorcij petih kulturnih institucij iz prav toliko regij. Projekt, ki je vreden 2,5 milijona evrov in bo financiran tudi iz kohezijskih sredstev, bo deloval kot mreža kulturno-umetnostne vzgoje, kjer bo vsaka od petih institucij v svoji regiji skrbela za izvajanje raznolikega programa in privabljanje občinstva. V mreži so: Bunker za osrednjo slovensko regijo, Umetnostna galerija Maribor za štajerski del, zavod Novo mesto za dolenjsko regijo, Pokrajinski muzej Celje za celjsko območje in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper za obalno-kraško regijo.
| Vsak učenec oziroma dijak bo v treh dneh dobil brezplačen dostop do vsaj treh različnih kulturnih ustanov, kjer si bodo ogledali gledališke predstave, koncerte, muzejske razstave in podobno. Sodeloval bo tudi na ustvarjalnih delavnicah pod vodstvom priznanih umetnikov. Na voljo mu bo tudi spoznavanje kulturne krajine regije ter strokovna podpora in razlaga umetniških del v obliki pogovorov. Programi bodo žanrsko in vsebinsko raznoliki, z načrtnim vključevanjem manj zastopanih umetniških področij. |
Na ministrstvu za kulturo trdno verjamemo, da če se otroci že od zgodnjih let udeležujejo lutkovnih predstav, obiskujejo njim prilagojene razstave v muzejih, berejo otroške in mladinske knjige ter ustvarjajo na delavnicah, je veliko večja verjetnost, da bo umetnost ostala del njihovih življenj, tudi ko odrastejo.
Decentralizacija kulture na vseh področjih
Ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je projekt predstavila v družbi predstavnikov vseh petih institucij, je povedala, da s tem sledijo nameri po decentralizaciji kulture, ki bo dostopna vsem starostnim skupinam po vsej Sloveniji. Pri tem pa posebno pozornost dajejo otrokom, da bi jih seznanili z različnimi možnostmi v kulturi.
Po njenih besedah namreč verjamejo, da tisti, ki kulturne dogodke začnejo obiskovati že v najzgodnejšem obdobju, odrastejo v odgovorne posameznike, ki znajo kritično razmišljati in prenašati znanje na svoje otroke in bližnje ter tvorno sodelujejo v družbi. Menijo tudi, da kultura veliko prispeva tudi k demokratičnosti družbe in države ter k strpnosti in solidarnosti.
Nosilci projekta so bili izbrani na razpisu, v njem pa bo po besedah ministrice udeleženih več kot osem tisoč otrok, učiteljev in vzgojiteljev ter več kot 80 institucij in zavodov oziroma nevladnih organizacij. Kot predvideva, bodo z vsebinsko in žanrsko raznolikimi programi zaobjeli delo številnih ustvarjalcev in zavodov, ki že izvajajo tovrstne vsebine. S tem pa bodo odgovorili na izzive današnjega časa, kot so bralna in vizualna pismenost. Upa tudi, da bodo z njimi spodbudili premik v prostočasnih dejavnostih v šolstvu, saj so vključene tudi številne šole, ter obogatili kulturne programe samih institucij.
Poleg šole v naravi tudi "šola v kulturi"?
Vodja Bunkerja Alma Selimović je poudarila, da ima vseh pet partnerjev za seboj dolgoletne izkušnje na področju kulturno-umetnostne vzgoje, druži pa jih želja, da bi vsebine, ki jih razvijajo že leta, postale stalnica za slovenske šole. "Stalnice postanejo tako, da se institucionalizirajo ali pa da postanejo del nekega rednega zavedanja," je dejala in pojasnila, da po vzoru šol v naravi razmišljajo o možnostih združevanja kulturnih vsebin v pakete, ki so jih poimenovali šole v kulturi.
Kot je pojasnila, bi otroci namesto spoznavanja narave ali športa spoznavali urbano kulturno krajino ter umetnost in kulturo celotne Slovenije. "Upamo, da bodo čez štiri leta, ko se projekt zaključi, šole v kulturi postale tako naraven del šolskega in izobraževalnega sistema, kot so danes šole v naravi," je dodala. Za začetek bodo nagovarjali zadnjo triado osnovnih šol in srednješolce.
Predstavniki preostalih institucij, Simona Čelik Vidmar iz Umetnostne galerije Maribor, Stane Rozman iz Pokrajinskega muzeja Celje, Luana Malec iz koprske knjižnice ter Marko Mulej iz zavoda Novo mesto, so projekt označili za dobrodošlo novost.
