Vse pogostejša so svarila, naj otroci ne uporabljajo pametnih telefonov. Namesto tega pa ima vedno več otrok na roki pametno uro. A tudi to ni dobra rešitev, celo enako slaba je, opozarjajo strokovnjaki, ki svetujejo, naj otroci ne uporabljajo nikakršnih pametnih naprav.

Najstniki uporabljajo pametne ure namesto telefona, da komunicirajo s starši. Z njo merijo vsakodnevne korake in srčni utrip med športno dejavnostjo. In navdušeni so, ko jih z vibriranjem opozarja na prejeta sporočila.

Marko Puschner s Točke ozaveščanja o varni rabi interneta in novih tehnologij Safe.si (Fakulteta za družbene vede v Ljubljani) svari pred uporabo otroških pametnih ur. Enako kot telefon namreč ure določajo našo lokacijo: "Starši mislijo, da se ta lokacija posreduje samo na njihov telefon, pa to ne drži, to potuje prek strežnikov proizvajalca. Izkazalo se je, da so ti strežniki zelo slabo zaščiteni in da se vdori dejansko konstantno dogajajo."

In enako kot socialna omrežja ure omogočajo, da se tretja oseba vrine v našo komunikacijo in se predstavlja za nekoga znanega: "In se začne lahko neki kriminalec pogovarjati z otrokom namesto staršev, mu pošilja sporočila."

Imajo pa otroške ure nekaj, česar niti telefoni nimajo – omogočajo nezakonito prisluškovanje. In to prodajalci ponujajo kot nekaj dobrega; takole piše na spletni strani enega od njih: "Ura vam bo omogočila oddaljen dostop do njenega mikrofona in kamere. Vklopite zvok ali kamero in lahko boste preverili, kaj se dogaja okoli vašega otroka." Starši lahko otroku brez njegove vednosti prisluškujejo. Če imajo ure kamero, lahko tudi gledajo. Kar ni nič narobe, če je otrok sam. Če pa je obkrožen z drugimi, je to nezakonito, denimo v učilnici med poukom. Po kazenskem zakoniku se neupravičeno prisluškovanje kaznuje denarno ali z zaporom do enega leta.

Pametne ure v šolah

Ravnatelj OŠ Zbora odposlancev v Kočevju Peter Pirc ni vedel, da ponujajo pametne ure tudi to možnost: "Zadevo bom preiskal, in če je res tako, bo strogo prepovedana uporaba pametnih ur popolnoma jasna v vzgojnem načrtu. Ker vstop v razred ni dovoljen nikomur, razen učitelju in učencem." Tudi ravnatelj OŠ Srečka Kosovela v Sežani Alen Kofol s tem ni bil seznanjen: "Dokler mi vi tega niste povedali, jaz tega nisem vedel, sam pametne ure ne uporabljam, in ne, tega nisem vedel."

Starši kupijo otrokom pametno uro, ker menijo, da je manj škodljiva od pametnega telefona, predvsem pa, ker si želijo biti z otrokom nenehno v stiku. To pa za zdrav razvoj otroka ni dobro, pove doktor logoterapije in strokovnjak na področju vzgoje z mariborske univerze Alma Mater Europaea Sebastjan Kristovič: "Otrok ne more več razviti odnosa s sabo, svoje identitete, avtonomije, ker je tukaj ves čas starš, ki ga nadzira. To pomeni, da staršu z otrokom ni uspelo vzpostaviti odnosa zaupanja, in to je zelo nevarno. In ga tudi s pametno uro ne bo, ker odnos je stvar interakcije, pomeni videti se, čutiti se, biti čustveno na voljo." Ravnatelj Pirc iz Kočevja nadaljuje: "Imamo otroka pod nadzorom od jutra do večera, in to za razvoj otroka gotovo ni pravilno. Tukaj poziv vsem staršem, naj nikar ne delajo teh stvari, če hočejo dobro svojemu otroku predvsem za naprej."

Spet v modi telefon na tipke

Pa tudi staršev stalno spremljanje otrokovih aktivnosti verjetno ne more pomiriti. Spletni prodajalec pametnih ur navaja "spremljanje vašega otroka, da se otroku nastavi varno območje gibanja". Če torej otrok zapusti igrišče, če s prijateljem stečeta za vogal v parku, bo starša ura to opomnila, in bo že vznemirjen. Kristovič pravi: "Starši na napačen način mislijo, da bodo otroke kontrolirali, nadzirali. Zaradi tega so še bolj anksiozni, raztreseni, v skrbeh, in to se prenaša na otroke. Otroku je treba zaupati."

In če brez naprave za komunikacijo res ne gre, naj ta vsaj ne bo pametna. Bodimo pametni mi. Kristovič navaja, da postaja trend imeti telefon na tipke: "Poznam vedno več ljudi, ki so lastniki firm, poslovneži in ne uporabljajo več pametnih telefonov oziroma omejeno v službenem času. Sicer pa imajo telefon na tipke. Morda se še vedno ne zavedamo dovolj škodljivega vpliva digitalnih naprav na mlade. Imamo celotne generacije otrok in mladostnikov, zasvojenih z mobilnimi napravami, zasloni, družbenimi omrežji. V stroki govorimo o digitalnem kokainu, heroinu, ker zasloni v tem obdobju možgane poškodujejo enako kot trde droge."

Morda so napačna vprašanja, zaključi Kristovič, koliko je naprava škodljiva in kdaj jo začeti uporabljati. Ključno se je vprašati, kaj je tisto, kar je najboljše za otrokov razvoj.