Avstralska risanka za otroke vseh starosti, ki je v slovenskem prevodu poimenovana Brina (Bluey) je bila lani najbolj predvajana oddaja v ZDA. Z več kot 45 milijardami minut ogledov po vsem svetu pa je bilo zaznanih že milijarda predvajanj Brininih albumov in glasbenih podlag, ki jih je vse napisal Joff Bush, avstralski glasbenik, ki je do zdaj vodil komponiranje glasbe za vseh 154 epizod, poroča The Guardian.

Busheva glasba uporablja vse žanre – od synth-popa prek heavy metala do klasične glasbe – da dramatizira dogodivščine Brine, Binke, mame in očeta. Ob tem pa glasba nikoli ne ustvarja pričakovanih poceni povezav med žanrom in kulturnim kontekstom.

Holstov Jupiter iz cikla Planeti je melodija, ob kateri poteka epizoda Čas za spanje, ko se Binka poda na kozmično potovanje v spanje, skozi sončne sisteme svojih igrač, očeta in sestre, ter konča v sijočem soncu materine ljubezni.

Mozartov Turški marš, finale njegove klavirske sonate K331, je uporabljeno v prvi epizodi serije, kar je znak kompozicijske namere Busha in ekipa, kako bodo še naprej uvajali klasično glasbo milijardam poslušalcev po vsem svetu, še piše The Guardian.

Bush se klasični glasbi v epizodah ne posmehuje

Bush klasične glasbe nikoli ne uporabi, da bi se posmehoval njenim elitističnim ambicijam ali utrjeval stereotip, da si ta glasba zasluži lažno spoštovanje, kar se razlikuje od tega, kako je bila klasična glasba uporabljena v risankah prejšnjih generacij. Kljub vsemu sijaju njihovih glasbenih podlag za Zajčka dolgouščka in Toma in Jerryja sta skladatelja Carl Stalling in Scott Bradley v celoti posvetila posmehovanju klasičnih klišejev.

Nov album se začne s triinpolminutno orkestralno tonsko pesmijo na temo Brine, kar je nekakšen vodič po orkestru za mlade za leto 2026. Bush citira in preoblikuje skladbe, med drugim Mozartovo Malo nočno glasbo, Vivaldijevo Pomlad iz Štirih letnih časov, prvi stavek Bachovega Petega brandenburškega koncerta in druge, ki zaigrajo uvodno melodijo serije Brina.