Na območju je samo en psihiater na 76.000 otrok in mladostnikov, opozarja WHO. Foto: Pixabay

Duševne motnje ima namreč vsako četrto dekle v starosti od 15 do 19 let, kaže poročilo.

Razširjenost duševnih motenj med otroki in mladostniki do 19 let se je med letoma 2010 in 2023 povečala za tretjino, kaže prvo tovrstno poročilo za celotno območje, ki obsega 53 držav, tudi vse članice Evropske unije.

Najbolj se je povečala v starostni skupini med 15. in 19. letom, in sicer za 41 odstotkov, opozarjajo.

Najbolj razširjene duševne motnje med otroki in mladostniki so tesnobne motnje, kamor spadajo stanja stopnjevane tesnobe, prizadenejo pa jih več kot 15 milijonov.

Sledijo depresivne motnje, ki prizadenejo več kot 4,4 milijona otrok in mladostnikov ter motnje pozornosti in hiperaktivnost, ki prizadenejo 3,7 milijona otrok in mladostnikov, ugotavljajo v poročilu, ki ne vsebuje podatkov za posamezne države.

Kot so sporočili iz regionalnega urada WHO-ja za Evropo, še ugotavljajo, da je v regiji samomor glavni vzrok smrti med mladimi v starosti od 15 do 29 let, pri čemer obstaja za moške trikrat večja verjetnost, da ga bodo storili.

Storitve ne sledijo potrebam

Vendar pa storitve niso sledile tem naraščajočim potrebam. V četrtini držav v skupnostih primanjkuje storitev za oskrbo varovanja duševnega zdravja otrok, mladostnikov in mladih. V petini držav pa nimajo politik, ki bi zadovoljevale potrebe na področju duševnega zdravja.

Kakovost skrbi za duševno zdravje se med državami izredno razlikuje, še ugotavljajo v poročilu in poudarjajo, da je v regiji samo en psihiater na 76.000 otrok in mladostnikov.

Zato pozivajo k nujnim in usklajenim ukrepom za okrepitev kakovosti zdravstvene oskrbe, da bodo imeli vsi otroci in mladi dostop do najbolj kakovostne in na posameznika osredinjene zdravstvene oskrbe na področju duševnega zdravja.

"Poročilo je budnica za regijo. Vsak otrok in mladostnik imata pravico do podpore na področju duševnega zdravja in visokokakovostne oskrbe. Če bodo države ukrepale zdaj, lahko zgradijo odporne sisteme, ki bodo pomagali naslednjim generacijam," je ob tem dejal Joao Breda, vodja Urada WHO-ja za kakovost oskrbe in varnosti pacientov v Atenah.