Svetovni dan spanja pod geslom Ko dobro spimo, bolje živimo je mednarodna pobuda organizacije World Sleep Society, namenjena ozaveščanju o ključni vlogi spanja za zdravje in dobro počutje posameznika ter družbe.

Pobudi od leta 2008 aktivno sledita slovenska skupina za spanje pri sekciji za klinično nevrofiziologijo Slovenskega zdravniškega društva in Center za motnje spanja. V zadnjih šestih letih se je sodelovanje na pobudo NIJZ-ja razširilo v nacionalno skupino strokovnjakov, ki spodbuja znanstveno utemeljene pristope k izboljšanju spanja v klinični praksi in širšem družbenem okolju.

Svetovni dan spanja predstavlja pomembno platformo za izmenjavo znanja, strokovnih izkušenj in dobrih praks na področju spanja. Izobraževalne, klinične in javnozdravstvene aktivnosti krepijo razumevanje spanja kot temeljnega stebra zdravja, ki je po svojem pomenu ne le primerljiv s prehrano in telesno dejavnostjo, ampak je prvi, za katerega je treba poskrbeti.

Spanje je osnovni biološki proces, ključen za telesno in duševno zdravje ter splošno dobro počutje. Kakovostno in zadostno spanje podpira kognitivne funkcije, čustveno stabilnost, presnovno ravnovesje in delovanje imunskega sistema. Nasprotno pa kronično pomanjkanje spanja in motnje spanja povečujejo tveganje za številne bolezni, vključno s srčno-žilnimi obolenji, sladkorno boleznijo, debelostjo, rakom, duševnimi motnjami in nevrodegenerativnimi boleznimi. Pri otrocih in mladostnikih je spanje ena najosnovnejših potreb za zdrav razvoj, poudarjajo na NIJZ-ju.

Kulturne dejavnosti lahko prispevajo k boljšemu spancu

Ministrstvo za kulturo pa je ob svetovnem dnevu spanja poudarilo pomen kulture za kakovostno spanje, ki pozitivno prispeva k telesnemu in duševnemu zdravju ter splošnemu dobremu počutju posameznic in posameznikov. K vzpostavljanju zdravih spalnih navad pomembno prispevajo tiste kulturne in umetniške dejavnosti, ki omogočajo umirjanje ob koncu dneva ter podpirajo oblikovanje rednih večernih rutin, so zapisali v sporočilu za javnost.

K pobudi se je ministrstvo letos pridružilo predvsem s spodbujanjem branja. Branje, poslušanje zgodb in glasbe ter stik z umetnostjo ob koncu dneva predstavljajo preproste in dostopne načine prehoda iz vsakodnevnih dejavnosti v počitek. Takšne dejavnosti so še posebej pomembne v otroštvu, saj kakovostne kulturne vsebine otrokom pomagajo umiriti misli, olajšajo uspavanje ter prispevajo k oblikovanju trajnih navad za dobro počutje tudi v odrasli dobi, so navedli.