

Mednarodni dan knjig za otroke bo tudi letos osredinjen na motiviranje mladih za branje. Kot je za STA spregovorila urednica, literarna kritičarka, pisateljica in prevajalka Gaja Kos, branje na mladega bralca prenaša spoštovanje, sočutje, sodelovanje, prijateljstvo in radovednost. Knjige jim tudi odpirajo oči bolj na široko, širijo obzorja in duha, ob tem pa branje bogati bralčevo čustveno življenje in ga dela občutljivega za vse, kar ga obdaja, ter da se zna vživeti v druge svetove, nauči ga empatije.
| Seznam knjižnih priporočil za otroke |
|---|
| Seznam 97 knjižnih priporočil, ki jih pripravlja Slovenska sekcija IBBY od knjig brez besedila do poučnoleposlovnih slikanic, lahko najdete na tej spletni strani. |
"Majhnih otrok ni težko pritegniti h knjigam. Večji izziv so najstniki"
Ob vprašanju glede največjih izzivov pri spodbujanju branja pri mladih in kaj lahko glede tega naredijo starši, je Kos zapisala, da prav starši nedvomno lahko naredijo največ, in nujno je, da se tega zavedajo. "Če bodo že majhnega otroka uspešno povezali s knjigo, bo ta vez ostala, pa četudi bo vmes kdaj nekoliko šibkejša. Na kak način lahko to storijo? Tako da otroku od najzgodnejše mladosti redno vsakodnevno berejo, skupaj z njim raziskujejo ilustracije in se pogovarjajo. Da gredo skupaj z njim v knjižnico in knjigarno, da ima otrok tudi sam knjige na dosegu (nizka polička ali zabojček). Majhnih otrok ni težko pritegniti h knjigam. Večji izziv so najstniki," je še menila Kos.

Opazen upad bralcev med primarnim šolanjem
Kot ocenjuje na podlagi rezultatov anket, ki jih pošiljajo mentorjem Bralne značke, je v prvih razredih bralcev veliko, med petim in šestim razredom je opazen upad, v zadnjem triletju pa je delež bralcev le še približno 40-odstoten. Želeli bi si jih več, "a če pogledamo lansko številko, več kot 6000 zlatih bralk in bralcev, to so tisti, ki so za bralno značko brali vseh devet let osnovne šole, ta nikakor ni za odmet".
Digitalni mediji po njenem mnenju verjetno marsikomu "odžrejo" nekaj časa za branje. Da je debele mladinske knjige vedno težje prodati, je verjetno tudi posledica navajenosti na kratke novičke, drsenje po zaslonu od enega prizora do drugega, s čimer se zmanjšuje možnost daljšega osredotočanja, je še spomnila. Verjame, da knjiga lahko konkurira zaslonom, predvsem na način, da ponuja popolnoma drugačno izkušnjo. Kot je zapisala, nam branje omogoča izkušnjo miru, svobode, oddiha, ob tem pa spomnila na besede raziskovalca bralne kulture Mihe Kovača, da je branje lahko zatočišče, kjer od nas nihče ničesar ne zahteva.
Kot je še dejala Kos, sta jo v otroštvu najbolj zaznamovali knjigi Medved Pu in Hiša na Pujevem oglu angleškega avtorja A. A. Milna in angleškega ilustratorja E. H. Sheparda, za delo na področju mladinske literature pa jo navdihujejo izvirne ideje, vrhunske ilustracije, odlični prevodi, predvsem pa mladi bralci, ki imajo radi knjige.


Letošnjo poslanico ob mednarodnem dnevu knjig za otroke je napisala ciprska avtorica Elena Perikleous. Poslanica nosi naslov Vrt cvetočih zgodb, govori pa o dečku, ki je postal vrtnar v vrtu čarobnih zgodb in "vsako pomlad, 2. aprila, so zgodbe, ki jih je sadil, svet spremenile v cvetoči vrt". V slovenščino jo je prevedla Jelena Isak Kres.
Kot piše v poslanici, je deček med odraščanjem bral in privzemal razne podobe. Bil je Don Kihot in se boril z mlini na veter, Alica in oživljal čudeže, Robin Hood in reševal gozdove, pa tudi volk, ki je s svojimi krdeli tulil v luno. "Leta so minevala, a svet se ni spreminjal tako, kot si je želel. Uspelo pa mu je, da je ustvaril svoj lastni svet. Na dvorišču z vrtom. Vanj je postavil vse, kar mu je bilo pri srcu." "Tako je njegov vrt postal Vrt upanja, njegovo dvorišče pa Dvorišče čudežev. Na njem se je vselej zadrževal Čudodelec, ki je pletel rdeče niti svojih zgodb," je Perikleous zapisala v poslanici.

Seznam knjižnih priporočil in simpozij V katerem grmu tiči bralec?
Temo poslanice so v Pionirski - Centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s Slovensko sekcijo IBBY združili z bralnospodbujevalno akcijo z naslovom V katerem grmu tiči bralec?, ki je z izbranim knjižnim gradivom usmerjena v motiviranje mladega bralca in v začetno branje. Ob tem so pripravili tudi simpozij z naslovom V katerem grmu tiči bralec?: vstop v svet branja, ki bo 8. aprila v Mestni knjižnici Ljubljana namenjen tako knjižničarjem kot drugi strokovni javnosti. Med drugim bodo sodelovali psihologinja Sonja Pečjak, pisateljica Barbara Hanuš, raziskovalka, avtorica in urednica Tina Bilban, pa tudi drugi pisatelji in ustvarjalci, kot so Slavko Pregl, Žiga Kosec, Maja P. Kastelic, Slavica Remškar, Anka Kočevar, Maša Ogrizek in Miha Hančič.
Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke in svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, ki ju zaznamujemo danes, vabijo tudi v Mariborski knjižnici na razstavo ilustracij Darke Erdelji, Teje Milavec in Tamare Rimele, ki so med drugim upodobile zgodbe v knjigi Pomoč za medveda in druge zgodbe.
