Čao Bela je nov slovenski celovečerni film o najstnikih za najstnike.

Bela, odločno, zapleteno, nadarjeno in prikupno dekle, skratka sodobna najstnica, se ob začetku srednje šole zaleti v kup življenjskih težav. Vseh ni mogoče rešiti čez noč, ima pa prijatelje. In bend.

Film skozi zgodbo o Beli (Alisa Milićević), ki v prvem letniku gimnazije ustanovi svoj band, govori o sklepanju prijateljstev, prvi ljubezni, prvem stiku z alkoholom in drogami, odsotnimi starši, socialnimi mediji in iskanju lastne identitete.

V filmu nastopajo tudi srednješolci, večinoma naturščiki, pojavijo pa se tudi znani slovenski glasbeniki – Neisha, Pero Lovšin, Big foot mama in Nipke. Glasbo za film sta napisala srbska glasbenika Milovan Bošković iz Zemlje Gruva in Konstrakta.

Zelo verjetna in prepričljiva pa je igra mladih igralcev. Alisa Milićević se je Beline razpetosti med željo po izražanju na eni ter varovanju svojih čustev na drugi strani lotila z osupljivo neposrednostjo in samozavestno ustvarila lik, ki gledalca prepriča s svojo kompleksnostjo,

Kakor večina filmov, ki nagovarjajo najstniško občinstvo, tudi Čao Bela poudarja pomen prijateljstva in zaupanja vase pri spopadanju s prvimi izzivi odraščanja, dodana pa je tudi sveža razsežnost iskanja načina umetniškega izražanja. Bela namreč izhaja iz umetniške družine, njen oče je glasbeni producent, in čeprav svoji simpatiji reče, da je igranje klavirja družinska deformacija in da ga "igrajo, tudi če ne gre", je prav glasbeno ustvarjanje nazadnje tisto, s pomočjo katerega Bela spet najde osebno svobodo, notranje ravnotežje in posledično tudi svoje mesto v novi družbi.