Gre za model, ki so ga v tej najbolj severni dolini Furlanije Julijske krajine razvijali že desetletja in za katerega je italijansko ministrstvo za šolstvo lani prižgalo zeleno luč. Večjezični pouk je to šolsko leto stekel v prvih oddelkih vrtca, prvih in petih razredih osnovne ter prvih razredih srednje šole. V naslednjih letih se bodo slovenščine in nemščine učili tako rekoč vsi učenci v Kanalski dolini, skupno okoli 750 otrok. Predsednica Združenja Don Mario Černet Anna Wedam: "Starši so bili vedno za to, da se poučujejo vsi jeziki okolja, so pa bili razočarani, ker ni bilo vedno zagotovljeno."

Šole so poučevanje jezikov okolja do zdaj zagotavljale v sodelovanju z domačimi društvi: iz leta v leto so iskali sredstva in kadre. Ministrstvo za šolstvo je s priznanjem zagotovilo tudi javno financiranje večjezičnega pouka, pomanjkanje kadrov pa ostaja problem. Ker profesoric slovenščine v deželi niso našli, so za pomoč zaprosili Slovenijo. Nataša Zonik, profesorica razrednega pouka: "Ponujena mi je bila priložnost, da za šolsko leto ali več zamenjam šolsko okolje in slovenščino postavim spet ob bok evropskim jezikom." Profesorici, ki prihaja iz Radovljice se bo sredi decembra pridružila še ena, ki bo poučevala v višjih razredih osnovne ter na srednji šoli.

Rudi Bartaloth iz slovenskega kulturnega središča Planika: "Potrebujemo kvalitetne kadre, tako da bodo otroci imeli radi slovenski jezik, kajti znanje slovenskega jezika v Kanalski dolini močno upada." Slovenci v Kanalski dolini upajo, da bodo na šoli v prihodnje uspeli pravočasno zagotoviti učni kader. Težavo bodo skušali rešiti v sodelovanju z videmsko univerzo, kjer naj bi ponudili izobraževanje za slovenske učitelje.