Legendarna oddaja Lahko noč, otroci! praznuje 60 let in ob tej priložnosti je Radio Slovenija na Ljubljanskem gradu pripravil slovesnost, v sklopu katere je sinočnjo pravljico oddaje izvedel v živo.

V neposrednem prenosu so na Prvem izvedli pravljico Kostanjev duh, ki jo je interpretiral igralec Matej Puc. Pravljico so na ljubljanskem gradu obiskovalci slavnostne prireditve lepo sprejeli in se ob pripovedovanju večkrat nasmehnili, vsebuje namreč precej rim in humorja, sama zgodba pa pripoveduje o dimu, ki nastaja med kuhanjem kostanja. Po pravljici so otroci iz Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija odpeli še tri pesmi.

Posebna knjižna izdaja

Izšla je tudi knjiga Lahko noč, otroci! 60 let z 12 pravljicami, ilustracijami Jake Vukotiča in QR- kodami s povezavo do zvočnih pravljic na portalu RTV Živ žav (tri izvode podarjamo v nagradni igri, pravila sodelovanja najdete spodaj).

Otroci s pomočjo pravljic spoznavajo živo in neživo naravo, živalski svet, odnose med ljudmi in do živali, predvsem pa vrednote, boj dobrega proti zlu in pa seveda jezik. Pravljice pridejo najbolj do izraza, če jih beremo na glas, njihova največja posebnost pa je v tem, da so namenjene vsem generacijam in ni nobene škode, če jo poslušajo tako dojenčki, za katere vemo, da že takoj po rojstvu vstopijo na pot raziskovanja, kakor tudi mlajši in vsi odrasli.

Ključna je odlična interpretacija

Pravljice pobožajo dušo in nas gotovo vsakič naučijo kaj novega, predvsem pa dovolijo domišljiji, da se izrazi v polnosti. In kot kot pravi urednica "najbolj pravljične radijske oddaje" na Radiu Slovenija – Lahko noč, otroci!, ki letos zaznamuje 60 let, Alja Verbole: "Tisto, kar povezuje vse zgodbe v naši oddaji, je odlična interpretacija. Literarno spretno oblikovana besedila v dodelani interpretaciji velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. In – ne glede na njihovo starost – pustijo domišljiji prosto pot."

Danes ni treba več čakati, da ura odbije 19.45

Kot je še povedala urednica, se oddaja z leti ni veliko spreminjala: "Še vedno nas v svet sanj pospremi enako zveneč uvod skladatelja Urbana Kodra, spremenil se je le način poslušanja. Zdaj smo priklopljeni na internet in ne čakamo več, da je ura 19.45."

Kako v naboru že posnetih pravljic določi, katere se bodo še kdaj ponovile in katere ne? V 60 letih so jih posneli zares lepo število. Kot nam je zaupala, jih je v arhivu okrog 5000 primernih za ponovitve: "Na leto zdaj objavimo le nekaj novih pravljic, naš arhiv pa predstavlja pravo kulturno bogastvo in zakladnico, saj v njem hranimo in ponavljamo posnetke pravljic, ki so jih pripovedovali imenitni pripovedovalci. Veliko pravljic lahko ponavljamo, saj večina izmed njih posreduje univerzalno sporočilo. Najbolj smo ponosni prav na to pestrost in raznolikost – pravljice domače in svetovne literature, od ljudskih, domačih in tujih, do starejših in sodobnejših, do tistih, ki so jih napisali priznani slovenski pisatelji, do manj znanih in mlajših, pa zato nič manj pomembnih avtorjev."

Pravljice poslušamo v avtu, na potovanju, poslušajo jih priseljenci, da se naučijo jezika

"Mislim, da so podkasti priljubljeni predvsem zato, ker so to zvočne vsebine na zahtevo, jih lahko izberemo v trenutku, ki nam ustreza. In še več - izberemo lahko ne le tisto, kar je v danem trenutku na frekvencah, ampak tisto, kar si želimo v tistem danem trenutku poslušati. To se mi zdi velika prednost podkastov. Če me torej zanima kakšna zahtevna tema, poslušam podkast o tem, če si želim oddih, nekaj pravljičnega, če želim zaplavati v otroški svet ali zaspati, poslušam pravljico," je za MMC razložila urednica uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa na prvem programu Radia Slovenija, Špela Šebenik.

Pravljice so eden najbolj poslušanih podkastov, saj se številke gibajo okrog 100.000 poslušanj na mesec. Razlog za to vidi v tem, kaj pravljice ponujajo mladim poslušalcem. Otroci se ob poslušanju pravljic učijo jezika, in to nekateri starši zelo dobro vedo. "Pa še nekaj je. Tujci, ki živijo v Sloveniji, ali pa izseljenci, ki živijo v tujih državah, preko pravljic otroke privajajo na slovenščino in ohranjajo stik z maternim jezikom. Tukaj imajo priložnost priti v stik s pravilno slovenščino, kar je zelo pomembno, ker vemo, da so danes podkasti v zelo pogovornem jeziku. Tisti izseljenci in tujci, ki se želijo naučiti jezika, potrebujejo pravilno, knjižno slovenščino," še pristavi.

Dobra pravljica otroka doživljajsko obogati in ga zaziba v spanec

Ustvarjalci oddaje Lahko noč, otroci! si prizadevajo, da so pravljice vse od izbora do končne izvedbe kakovostne, raznolike, poučne in zanimive. "Pravljice pri otrocih spodbujajo domišljijo, zvočno in jezikovno senzibilnost, spodbujajo tudi poslušanje in ljubezen do slovenskega jezika. Otrokom ponujajo možnost, da si ustvarijo lasten domišljijski svet. Tudi odraslim lahko pravljica prinese pozitivno izkušnjo; ob poslušanju dobijo navdih za lastne pripovedi", meni Alja Verbole. Teža pravljic, ki so prebrane igrivo, kakovostno in jim je dodan ta značilni filmski oziroma pravljični zvok, je tudi v tem, da se med poslušanjem prepustimo lastnim domišljijskim mislim, kar radio gotovo ponuja in vsa ta kombinacija je pomembna za ustvarjanje empatije pri otrocih.

Špela Šebenik je še dodala, da ne samo mladi, temveč tudi odrasli vse bolj cenijo zvočno pravljico in pomen zvoka, ki je ob večerni rutini bolj primeren element pri uspavanju otrok, kot so na primer risanke na televiziji. "Zaslon ima veliko vizualnih dražljajev z močno svetlobo in je manj primeren pred spanjem kot pravljica. Naši odzivi so prav glede tega zelo pozitivni, Lahko noč, otroci! ima izjemne učinke pri uspavanju otrok, poleg tega je vsak dan na voljo z enim klikom," doda.

Nekatere so klasike, spet druge preveč "arhaične"

V 60 letih se je število pravljičnih večerov oddaje Lahko noč, otroci! približalo številki 22.000 in v uredništvu so mnenja, da nekaterih pravljic ne morejo več ponoviti, saj so preveč arhaične, stilsko zastarele, tudi vsebinsko neprimerne, spet druge so klasika in živijo še danes. "Gotovo novejše pravljice nosijo drugačne zgodbe in poudarke, mogoče tudi bolj vedra sporočila. Pomembno je, da so to spretno literarno oblikovane zgodbe, z nevsiljivim naukom oziroma modrostjo in potencialom, da postanejo radijska pravljica. To zlasti velja, ko prek natečaja izbiramo nove pravljice," je na vprašanje, o pravljicah nekoč in danes, odgovorila Alja Verbole.

Pri izboru so pozorni tudi na to, da se preveč ne ponavljajo avtorji, pripovedovalci in tematika ter da ustrezajo letnim časom in praznikom. Zato pravljice ponovijo čez tri ali devet let.

Kako strogo je sito, na podlagi katerega pravljice izmed mnogih, prispelih na natečaj, pristanejo v sami oddaji, pa najbolj ve Peter Svetina, predsednik komisije pri Natečaju za izvirne slovenske pravljice za oddajo Lahko noč, otroci!, ki je na dogodku priznal, da naloga ni ravno lahka, saj mora prebrati tudi po 900 pravljic oziroma si jih člani žirije med seboj razdelijo. "Po moji izkušnji z otroki ne moreš blefirati, zato ker zelo hitro povedo, če jih nekaj ne zanima. Prednost radia je pa vendarle ta, da pravzaprav glas začara, tako da se lahko zgodi, da je kakšna pravljica, ki ne nagovori preveč, če bereš sam, v interpretaciji drugih veliko zanimivejša. To je po mojem mnenju poslanstvo te radijske oddaje," je razložil.

Pravljice učijo otroke empatije

Alji Verbole se zdi pomembno, da otrok v pravljici uživa. "Predvsem pa zelo spoštujem otroke, saj otroci premorejo empatijo in čustveno inteligenco, česar odraslim pogosto manjka. Menim, da mikavnost radijskih zvočnih pravljic v poplavi sodobnih medijev ni zbledela, jih pa moramo negovati, pravljice, tako kot otroško domišljijo, in predvsem jih pripovedovati, brati na glas.

Poslanstvo oddaje skozi vsa ta leta ostaja enako: spodbujati domišljijo, poslušati, ponujati zvočno senzibilnost in ljubezen do slovenskega jezika. Oddaje so vedno znova veseli starši in stari starši, saj ponuja priložnost skupnega preživljanja prostega časa z otroki in vnuki, ko se pogovarjajo o vsebinah, ki so jih slišali v pravljici, pa tudi umetniškega ustvarjanja. V uredništvo namreč prihajajo risbice na temo poslušanih pravljic, pošiljajo jih tako posamezniki kot skupine iz vrtcev in šol.

Oddaja spodbuja tudi avtorje, da pišejo kakovostna besedila, ko sodelujejo na natečajih za izvirno slovensko pravljico in se zavedajo, da je pisanje za najmlajše posebna odgovornost.

Lahko noč, otroci!, vse najboljše za 60 let, izvoli knjigo z dvanajstimi pravljicami

Knjiga, ki je izšla ob jubileju, je oblikovana tako, da je primerna za skupno družinsko branje ali prve samostojne bralne korake. Oblikovala jo je Bojana Fajmut, primerna pa je za posameznike, ki imajo morda težave z disleksijo, saj so razmiki precej veliki. Ker je opremljena s QR-kodo, lahko otroci hkrati berejo in poslušajo, kar je pri učenju jezika izjemno dobrodošlo, saj večkrat, ko otroci slišijo in vidijo napisano kakšno besedo, bolje si jo možgani zapomnijo.

Do zdaj v sklopu praznovanja skupno izvedene že tri pravljice

Ob jubileju so pripravili poseben sklop, ki zaobjema 12 pravljic. V sredo, 8. oktobra, smo lahko premierno slišali pravljico Neustrašni, avtorice Ane Grošelj v interpretaciji igralke Ajde Kobe. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico leta 2021.

Druga v sklopu dvanajstih pravljic je bila Zakaj je Gašper nehal stavkati, avtorja Jožeta Sevljaka. Interpretirala jo je Ana Urbanc. Čakajo nas torej še tri srede, vabljeni k poslušanju ob rednem terminu ali na podkastu RTV živ žav.