Mariborska knjižnica je v sodelovanju z društvom Bralna značka Slovenije v Mariboru gostila letošnji simpozij revije Otrok in knjiga.

Direktor Mariborske knjižnice Klemen Brvar je v uvodu poudaril, da se veliki premiki, ki smo jim priča, dotikajo vseh, ki so kakor koli v stiku s knjigo oziroma z besedno umetnostjo. Tako se tudi knjižnice spreminjajo in prilagajajo, a hkrati ohranjajo svoje nespremenljivo bistvo: z njihovo pomočjo lahko vsak še vedno postane izboljšana verzija sebe.

"Vendar se danes to ne dogaja več samo ob pomoči knjig, saj se je število nosilcev vsebin, znanj in informacij zelo povečalo. Tudi zato knjižnice vse bolj postajajo prostori interakcije, ustvarjalnosti, eksperimenta, participacije, skupnosti in vseživljenjskega učenja," je dejal Brvar in dodal, da vse bolj zaznavajo, da je treba knjige, ki so pod pritiskom konkurence, po različnih obvodih, ovinkih in celo prek trikov približati uporabnikom, še posebej mlajšim generacijam.

Televizija je privedla do "vsebinizacije" zgodb tudi v literaturi
Med gosti simpozija je bil literarni zgodovinar, urednik in publicist Aljoša Harlamov, ki je osvetlil vpliv sodobnih medijev na književnost, knjige in branje ter položaj knjige v multimedijskem prostoru. Prihod pretočnih kanalov z videovsebinami je po njegovem mnenju v povezavi z drugimi kulturno-družbenimi spremembami na področju medijev, prodaje, promocije in življenjskih navad bistveno spremenil, kako gledamo filme in serije – predvsem pa, kako jih dojemamo.

"Temu se je relativno hitro prilagodilo tudi globalno književno založništvo. Knjiga je, tako kot film, serija, videoigra, animacija, družabna igra, gledališka predstava ali glasba, vse bolj samo eden izmed nosilcev vsebine, pogosto že napisana tako, da omogoči čim hitrejše prehajanje v druge medije," je dejal Harlamov.

Kot je poudaril, je pri tem branje samo še ena od več dejavnosti uporabnika kulturno-zabavnih vsebin, čigar pozornost skušajo producenti vsebin s pazljivo vdelanimi navezovanji, prednadaljevanji in odvodi zadržati čim dlje v enem zgodbenem vesolju oziroma franšizi.

Takšna "vsebinizacija" zgodb po eni strani le še povečuje konkurenčnost drugih, lahkotnejših, družabnejših in manj dolgočasnih medijev, zaradi česar je promoviranje branja pri mladih toliko težje, po drugi pa razumevanje branja kot enega od načinov dostopa do vsebine to promocijo tudi lajša in dela branje morda privlačnejše, je še dodal.

Ni vseeno, kakšne ilustracije ima knjiga (in kako so nastale)
Vodja katedre za ilustracijo na ljubljanski akademiji za likovno umetnost Suzi Bricelj se je lotila teme o vplivu umetne inteligence na ilustracijo v otroški in mladinski književnosti. Kar se je namreč še nedavno zdelo čudežno – da z vnosom besed v računalniški program v nekaj minutah prejmeš podobo –, je danes po njenem mnenju že banalna stvarnost.

"Zdaj si zastavljamo vprašanja, kakšne so te podobe oziroma ilustracije, na katere načine jih lahko pridobimo, kdo je njihov avtor in kako so bile ustvarjene, predvsem pa, kakšna je njihova kakovost in kaj nam sporočajo – tudi skozi sam likovni jezik," je dejala.

Ob prihajajočih trendih nas mora, kot je povedala Bricelj, toliko bolj zanimati likovna sporočilna vrednost ilustracije, saj je v tradicionalnem načinu ilustriranja že sam proces ustvarjanja ilustracije del njenega končnega sporočila. "To vpliva tudi na nadaljnje miselne in čustvene procese, ki so v primeru ilustracij v slikanicah in knjigah, namenjenih otrokom in mladini, izjemno pomembni," je še poudarila.

Mariborska knjižnica že več kot 50 let izdaja revijo Otrok in knjiga, edino slovensko strokovno revijo na področju mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev.