
"Pred štiridesetimi leti smo snemali film spominov – o mladostnem prebujanju, prvi ljubezni in izzivih sodobne družine. Poletje v školjki je kultni film, ki ima pomembno mesto v slovenski filmski kulturni dediščini," je poudaril njegov direktor fotografije Rado Likon. "To je film, ki se ga ljudje še danes spominjajo in se z njim zlahka poistovetijo – čeprav gre pri tem zgolj za občutke nostalgije." Ta občutek je po njegovem mnenju ključen za ohranjanje kulturne dediščine, saj obnavlja spomin in krepi zavest o naši preteklosti.
Gre za veliko uspešnico slovenskega filma 80. let preteklega stoletja in prelomen mladinski film. Večino kadrov so pod taktirko režiserja Tuga Štiglica posneli v Sečoveljskih solinah, Piranu in Portorožu. Poletje v školjki je med drugim na celjskem Tednu domačega filma leta 1986 prejelo nagrado občinstva, na 16. filmskem festivalu Giffoni pa veliko nagrado za najboljši film.

Film je leta 1988 dobil tudi nadaljevanje, bojda pa je bil že napisan tudi scenarij za tretji del, ki pa ni bil nikoli realiziran.
Film nam vsem še danes, ki smo odraščali v 80. letih, prikliče v spomin tiste najbolj šminkerske simbole našega otroštva: gimnastične trakove v laseh in espadrile, ki so razpadle ob prvem dežju, na nogah, zvoke klaviatur v ušesih in walkmane za pasovi, breakdance in jazz balet na parketu plesnih dvoran, pastelne barve vsepovsod in navduševanje nad novostjo, ki si je počasi utirala pot tudi v slovenska gospodinjstva – domačimi računalniki.
Klasična zgodba o odraščanju
Film spremlja najstnika Tomaža, ki preživlja svoje zadnje otroško poletje. Med igro na plaži pozablja na prepire svojih ločenih staršev, ki v vsakdanji prezaposlenosti ne opazita, da njun sin odrašča hitreje, kot sta pričakovala. Med redkimi ljudmi, ki razumejo Tomaževe težave, je ostareli Luka, nekdanji pomorščak, ki mu podari školjko. Vsakič ko bo poslušal šumenje morja v školjki, kot mu zaupa Luka, bo lahko osvežil spomine na poletje, na svojo prvo ljubezen, prvi romantični dotik in poletne prijatelje. V tem poletju se Tomaž iz dečka spremeni v moža, odslej lahko sprejema pomembne odločitve in odgovornosti.
Duh mladostnega idealizma in karizmatična igralska zasedba
"Štiglicu je uspel zanimiv podvig: največje odlike mladinskih klasik Janeta Kavčiča, pri katerih je asistiral v desetletju prej – splet mladostnega idealizma, humorja, akcije in romantike ter odlično vodenje cele vrste nadarjenih mladih igralcev –, je spretno združil s takrat najsodobnejšimi popkulturnimi elementi z Zahoda. Če Kavčičevo Srečo na vrvici po estetski plati brez težav lahko umestimo v socializem, je Poletje v školjki nedvomno film odpiranja na Zahod," je v spomin režiserju za revijo Ekran zapisala scenaristka Urša Menart.


Pred štiridesetimi leti je Poletje v školjki napovedalo umetno inteligenco
Letos mineva 40 let tudi od izdelave enega najpomembnejših dosežkov podjetja Iskra Delta, računalnika Vedi, ki so ga uporabili v filmu. Po besedah Likona so že takrat bili vizionarji in so napovedali prihod umetne inteligence.
Scenarij za film sta napisala Štiglic in Vitan Mal, sodelovali pa so tudi direktor filma Ivan Mažgon, dramaturg Igor Likar, avtor glasbe Jani Golob, avtor pesmi Milan Jesih, montažer Jaka Judnič, scenograf Mirko Lipužič, kostumografinja Irena Felicijan in oblikovalka maske Anka Vilhar. V filmu igrajo David Sluga, Kaja Štiglic, Boris Kralj, Marjana Karner, Dare Valič in Majda Potokar. Producenta filma sta bila Filmski studio Viba film in Kulturna skupnost Slovenije.


"Film je ta čarobna umetnost, ki ostane z nami za številne generacije"
Razprodana premiera restavrirane različice, ki ji je sledil pogovor z ustvarjalci, je privabila različne generacije, od gledalcev, ki so film že poznali, do mlajših, ki so ga tokrat videli prvič. David Sluga, ki je v filmu iz leta 1986 upodobil junaka Tomaža, je po projekciji povedal, da ga je bilo ponovno gledati "težko, a lepo". Na vprašanje, ali obstaja kakšen prizor, ki se ga še posebej nostalgično spominja, je odgovoril, da je bila "tista polerotika čudovita".
Avtor glasbe Jani Golob je razkril, da se je takrat tako zelo mudilo, da ni imel časa, da bi kar koli dvakrat premislil. "Z neba je padlo, kar je bilo," je povedal in izrazil zadovoljstvo nad tem, da so pesmi preživele ter živijo še naprej, tako kot film.
Kot je povedal scenarist in režiser Miha Hočevar, "film ostaja, film je ta čarobna umetnost, ki ostane z nami za številne generacije". Hočevar je na snemanju filma začel svojo profesionalno kariero. Takrat se je preizkusil v vlogi asistenta režiserja. Težave so povzročale vročina in nezadostne količine vode, a razen tega je bilo to obdobje super, je povedal.
Digitalno restavracijo filma je za SFC opravilo podjetje za produkcijo in restavriranje filmov Cebram, ki ga je leta 2000 ustanovil Rado Likon. Ta je bil med snemanjem filma direktor fotografije, štiri desetletja pozneje pa je bedel nad postopkom njegove prenove.

