Starši se velikokrat znajdejo pred dilemo, kateri šport izbrati za svojega otroka. Gre namreč za odločitev, ki mora biti kljub otrokovi zgodnji starosti skupna, saj je smisel vsega, da se otroci na treningih počutijo dobro, da uživajo, se razgibajo in da je vse skupaj dobra izkušnja. Če je šport glede na interes otroka izbran pravilno in so med željami in kasnejšimi realnimi treningi dosežena pričakovanja, potem v družini vlada vsesplošno pozitivno vzdušje, kar je pa od vsega skupaj najlepše.

Lahko se tudi zgodi, da otrok začne trenirati določen šport, pa nato ugotovi, da ne uživa tako, kot je pričakoval. O tem se je treba z otrokom pogovoriti in mu že pred vpisom v katero od športnih šol, izbrani šport čim bolj predstaviti.

V prispevku bomo malce pobliže pogledali hokejsko šolo Olimpija, ki k vpisu vabi otroke od četrtega leta naprej. Hokej je zahteven šport, ki zahteva posebne gibe, izvedene seveda v drsalkah na ledu, zraven tega otroci nosijo tudi posebno uniformo in v rokah držijo palico, s katero podajajo ploščico na ledu do svojega soigralca in poskušajo zadeti gol. Na prvi pogled velika "športna večopravilnost", ki ravno zato, da jo otrok osvoji, potrebuje morda nekaj več časa in prilagodljivosti. Zanimivo pri tej hokejski šoli je, da vpis poteka vse leto ob sredah popoldne, in ne samo ob začetku šolskega leta.

Mitja Šivic, vodja mladinskih selekcij je ravno zaradi same narave športa, ki je resnično nekaj posebnega, mnenja, da je priporočljivo vadbe hokeja začeti med četrtim in šestim letom starosti. "Zaradi tega, ker se učimo drsanja, ki je nenaravno gibanje in vse, kar je pozneje, po šestem, sedmem letu, zna biti težko. Kasneje se tudi začnejo turnirji, na katerih po navadi nastopajo fantje, ki so stari sedem, osem in devet let," pravi Šivic in dodaja, da je hokej sicer priporočljiv predvsem za tiste, ki imajo preveč energije in ki so po naravi športniki.

Starše gotovo zanima, kako trenerji v treninge vključijo pravila športa, drsanje in težko opremo. Kakšne metode se torej uporabljajo, da otroci osvojijo vse te veščine hkrati? Šivic razloži, da gre vse lepo počasi, postopoma in da otroci niso nikoli obremenjeni s preveč informacijami, ki bi jih znale prestrašiti. "Začenjamo z osnovami drsanja, ko mali hokejisti to osvojijo, gremo naprej na delo s palico in ploščkom, nadaljujemo na podajah in strelih. Ko sta drsanje in delo palice povezana, jih učimo delati v dvojkah, nato v trojkah in tako naprej. Delo je zares postopno, dolgotrajno, hkrati pa zabavno, saj po večini otroci napredujejo zelo hitro in dobivajo občutek, da se vedno dogaja nekaj novega. Občutek napredka in novih zahtevnih stvari, jih žene naprej in jih po večini zelo motivira," je še dodal.

Glede opreme, za katero vemo, da je pri hokeju precej številčna (drsalke, čelada, rokavice, topla oblačila, palica), v hokejski šoli na voljo omogočajo brezplačno izposojo do otrokovega šestega leta starosti, kasneje potrebujejo svojo.

Na vprašanje, ali je treba kakšno predznanje, predvsem znanje drsanja, Šivic pravi, da ne: "Drsati jih naučimo mi, tako da se vse začne zelo počasi. Ko enkrat osvojijo drsanje, gredo naprej na igro s palico in paki. Je pa treba poudariti, da je v prvem letu predvsem veliko zabave in se otroci skozi zabavo naučijo drsanja in zakonitosti tega športa."

O svojih opažanjih, kaj je otrokom najbolj všeč in kaj morda malce manj, pravi, da najraje tekmujejo med seboj in igrajo hokej: "Zato, ker je v naravi športnika tekmovanje in primerjanje z drugimi, ob tem pa zadovoljstvo ob zmagi. Hkrati se, kljub slabi volji ob porazih ogromno naučijo, predvsem vztrajnosti. Skratka skozi tekmovanje napredujejo kot majhni hokejisti, postajajo boljši posamezniki in napredujejo tudi v krepke ljudi. Težko rečem, kaj jim je najmanj všeč, po večini so to mogoče stvari, kjer ni tekmovanja z vrstniki, ampak tekmovanje s samim seboj, pri tem pa trenerji poskušamo razložiti celo sliko hokeja, individualnega napredka, na koncu koncev truda skozi življenje, ki jih čaka."

Ali se v hokejsko šolo lahko vpišejo tako dekleta kot fantje, ker vemo, da je to številčno predvsem bolj "moški šport", Šivic odgovarja, da so tudi dekleta dobrodošla: "Treba je pa pri tem poudariti, da za te najmlajše imamo tudi "suhe treninge" v telovadnicah, kjer se učijo osnovnih gibalnih vzorcev, ker hokej zavzema pravzaprav nove in drugačne gibalne vzorce. Gre pa za tiste najbolj osnovne, kot so na primer abeceda teka, koordinacija, atletika, gimnastika in tako naprej."

Na vprašanje, ali je še kakšna posebnost, ki jo je treba upoštevati in na katero naj bi bili starši pozorni pri svojem otroku, preden ga vpišejo v hokejsko šolo, Šivic odgovarja da niti ne. "Dovolj je, če ima otrok rad šport, gibanje, delo v skupini, če ima rad zabavo, prijatelje in učenje novih stvari. To je povsem dovolj, ne iščemo super atletov. Jaz rad rečem, da za nas je čisto vsak talent, ki se vpiše v hokej in absolutno do dvanajstega, trinajstega leta mi ocenjujemo otroke po drugih telesnih sposobnostih, predvsem po mehkih vrlinah, ki jih hokej tudi uči."

In ker je hokej ekipni šport, ki je znan tudi po druženju, Hokejski klub Olimpija že 15 let ravno za mlade hokejiste in njihove starše pripravlja mednarodni hokejski turnir Zmajček. Namenjen je otrokom med sedmim in enajstim letom (U9 in U11). Letošnji 15. bo v Hali Tivoli v Ljubljani, in sicer konec meseca, 23. in 24. novembra. Na letošnjem turnirju bodo sodelovale ekipe iz Hrvaške, Srbije, Bosne, Avstrije, Italije in Slovenije. Skupno bo tako več kot 220 igralcev. Namen Zmajčkovega turnirja pa, kot rečeno, ni samo tekmovanje, ampak tudi druženje, spoznavanje in zabava mladih hokejistov, njihovih staršev in obiskovalcev, za kar bodo na voljo tudi nekatere dodatne vsebine, kot je srečelov in pakomet. V klubu menijo, da je hokej šport, s katerim lahko mladim nudimo osebnostni in športni razvoj.

Kako je na treningu hokeja za najmlajše tudi v oddaji Dobro jutro

Trening, trening in še enkrat trening - najprej na suhem, nato na ledu