V rubriki Dodatne številke gostje aktualne epizode odgovarjajo na vaša vprašanja, ki ste jih posredovali po poslušanju epizode. Prejšnji teden je bila to v epizodi 276 Gaja Kos, predsednica društva Bralna značka, ki v nadaljevanju članka odgovarja na vaša vprašanja.
| Vabljeni k postavljanju vprašanj, branju in poslušanju ... |
|---|
| − ... celotnega pogovora z Gajo Kos. − Naročite se na podkast Številke; arhiv vseh oddaj iz 12 sezon. |
Gostja je doktorirala iz mladinskega problemskega romana, o priporočilu za dobre otroške in mladostniške debate v avtu je tako odgovorila: "Dobro izhodišče za debato z najmlajšimi je lahko izjemno simpatična slikanica Dve zame, ena zate (Jörg Mühle), za debato z najstniki pa recimo roman Bizarno (Sjoerd Kuyper), ki odpira cel kup zanimivih tem."
Cenzura tudi v Sloveniji
V tujini nemalokrat beremo, da se določena dela cenzurirajo in meče iz knjižnic. Gostja opozarja, da se cenzure dogaja tudi v slovenskem okolju: "To žal obstaja tudi pri nas. Večkrat so poskusov cenzure deležna dela, ki so vključena v kakšen nacionalni projekt oziroma so javno bolj izpostavljena, pa čeprav so kakovostna (npr. projekt Rastem s knjigo, Cankarjevo tekmovanje …). V teh primerih polemike pogosto sprožijo starši otrok, ki te knjige dobijo ali naj bi jih prebrali, njihovi očitki pa žal pogosto izhajajo iz nepoznavanja narave literarnih del. Možna posledica je nato tudi samocenzura avtorjev, ki so doživeli javni pogrom."
Kakovost je pomembna
V prvem pogovoru je poudarila, da se za vsakega otroka lahko najde prava knjiga. Na vprašanje, ali obstaja kakšna knjiga, ki je nikakor ne bi priporočila, pa odgovarja: "Takih knjig je več, med njimi vse, ki ne dosegajo niti minimalnih založniških standardov – ki vsebinsko niso izvirna itd., ki nimajo kakovostne likovne podobe (v primeru slikanic, ilustriranih knjig ali stripov), ki so slabo prevedena, ki so slabo lektorirana, ki so slabo oblikovana. Verjetno je zelo zgovoren podatek, da Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo – približno štirideset odstotkov vsakoletne knjižne produkcije za otroke in mladino ovrednoti kot pomanjkljivo ali pogrešljivo."
Obstaja. Mnoge splošne knjižnice organizirajo bralno značko za odrasle, ki poteka po podobnem konceptu kot bralna značka za otroke. Poleg tega za odrasle obstajajo tudi knjižni klubi, v katerih skupina odraslih bralcev debatira o prebranih knjigah.
Knjiga lahko tudi pomaga
Na vprašanje mame "Kakšna knjiga bi lahko bila terapevtska za najstnike" pa odgovarja: "Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti – terapevtska na kakšen način? Gotovo ne obstaja ena sama knjiga, ki bi enako delovala na vse najstnike. Če imate v mislih knjigo, ki bi lahko pomagala najstniku v posebnih okoliščinah, npr. ima hudo bolnega prijatelja/starša, je žrtev medvrstniškega nasilja ipd., predlagam, da poiščete kakovostno knjigo, ki obravnava to temo, pri čemer si lahko pomagate denimo s Priročniki za branje kakovostnih mladinskih knjig (ki so dosegljivi tudi na spletu), ki imajo tudi tematska kazala. Takšno čtivo mu lahko ponudi kakšen dodaten vpogled, morda bo ob prebranem lažje sam spregovoril o svojih čustvih ipd."
Moderna bivališča brez knjig
Nekateri ljudje imajo doma knjige razstavljene na policah zgolj zaradi vtisa, a jih ne berejo. O tem razmišlja: "Bojim se, da je knjiga v naši družbi vse manj statusni simbol; v modernih bivališčih praktično ni več videti knjižnih polic in celo v tistih, katerih lastniki izpostavljajo, da imajo veliko domačo knjižnico, ta včasih predstavlja le nekaj knjižnih polic ali eno samo knjižno omaro."
Celotni pogovor
