V predstavi nastopata cirkuška performerka Anja Bezlova in Alenka Marinič, ki jo, kot smo že dejali, gledalci najbolj poznajo po različnih imitacijah v satirični oddaji Kaj dogaja. Obe v predstavi nastopata kot klovnesi, ena kot Rose in druga kot Marjeta Cveta.

O čem predstava sploh govori, kako Alenki uspe združiti delo v oddaji Kaj dogaja in v predstavah za otroke, pa v spodnjem intervjuju.

Zraven vodenja oddaje Kaj dogaja in sodelovanja pri vseh prispevkih ste tudi gledališka ustvarjalka za najmlajše. Vam je ljuba ta kombinacija – na eni strani vodenje v slogu satire, na drugi pa nežnejša plat ustvarjanja za otroke?
Moram priznati, da sem drugo delo kar malo postavila na stranski tir, odkar sodelujem v oddaji Kaj dogaja. Oddaja zahteva veliko mojega časa in energije, zato sem se zadnja leta posvetila predvsem uličnemu gledališču, saj se predstave dogajajo poleti, ko nimamo snemanj. V zadnjem času pa sem začela vse bolj pogrešati tudi nastope v živo med letom – in za otroke nastopam še posebej rada. Satira in otroške predstave se mi sicer ne zdijo tako različne, kot bi si kdo mislil. Pri obeh je zame ključno vprašanje, kaj želiš sporočiti občinstvu.

Kaj trenutno pripravljate, za kakšno predstavo gre?
Zaključujemo proces dela v klovnovski predstavi Krog v kvadratnem mestu. Gre za predstavo, kjer zgodbo podajata dva klovnovska lika, Marjeta Cveta in Rose. Govori pa o krogu, ki se znajde v svetu, kjer so vsi kvadratni – in o tem, kako na koncu v njem najde svoje mesto. Predstava je polna humorja in igrivih zapletov, kar je značilno za žanr klovnovskega gledališča, hkrati pa zgodba nosi pomembno sporočilo in razmislek o tem, v kakšnem svetu in kako si želimo živeti.

Tudi sicer ste že dolga leta klovnesa in ustvarjate za najmlajše. Kaj vam je pri tem delu največji izziv in kaj največja prednost oziroma lepota?
Ko sem kot klovnesa začela nastopati v bolnišnici, si sprva nisem predstavljala, kako bom delala z otroki. Bolj domače mi je bilo nastopati za odrasle ali vsaj za najstnike. Danes pa me navdihujejo prav vsa obdobja odraščanja — vsaka starost prinese nekaj svojega, posebnega. Z otroki delam rada, ker so neverjetno neposredni in iskreni. Nimajo še vseh tistih družbenih filtrov, zato so njihovi odzivi čisti, pristni. In prav v tem je največja lepota dela z njimi — pa tudi največji izziv: če jih zgodba ne potegne, tega ne bodo skrivali. Takoj bo jasno.

Menite, da so otroci zahtevno občinstvo – s čim jih po vašem mnenju najbolj navdušite?
Vsekakor so zahtevni – ravno zato, ker ne ostanejo vljudni, tiho in pri miru, če jim nekaj ni všeč. Če jih predstava ne nagovori, to vidiš takoj. Po drugi strani pa so neverjetno hvaležno občinstvo, če jih predstava pritegne. Ko jih nekaj res zanima, ko jih zgodba posrka, to začutiš takoj. Otroci so najboljši kazalnik, ali predstava dramaturško deluje ali ne.

Vaš odnos do humorja? Menite, da bi že otroke morali učiti, kako pomemben je humor?
Humor je osrednji del mojega poklica in tudi sicer zelo vpliva na to, kako gledam na svet. Verjamem, da nam humor pomaga predelovati težke trenutke in nas uči, da življenja ni treba jemati preveč smrtno resno. Klovn pooseblja to odprtost in ranljivost — napake, spodrsljaji, nerodnosti, vse to je nekaj čisto vsakdanjega. In hkrati nekaj, kar nas dela unikatne in človeške. Klovn nam pokaže, da se vsi kdaj zmotimo, da nam je vsem kdaj nerodno — in da to ni konec sveta. Pravzaprav nas ravno te nepopolnosti povezujejo. Zato mislim, da bi bilo zelo dragoceno, če bi otroke spodbujali, da vidijo humor kot eno od orodij za lažje, bolj sproščeno in igrivo življenje.

Če se vrnemo k vaši predstavi, ki je trenutno aktualna – v čem je vsebinsko najbolj močna oziroma kaj je njeno glavno sporočilo?
Gre za zgodbo o sprejemanju in sobivanju, ki jo podana na preprost in igriv način. Krog, ki se znajde v kvadratnem mestu, predstavlja vsakogar, ki je v nečem drugačen. Zgodba odpira vprašanja o tem, kako lahko sprejemamo drugačnost – ali jo zavračamo ali pa v njej prepoznamo nekaj, kar nas lahko obogati. Predstava govori o tem, kako pomembno je, da si prisluhnemo, se sprejemamo in sobivamo v vsej svoji različnosti, hkrati pa seveda ostaja igriva in polna humorja.

Kje bomo lahko videli predstavo, v katerih krajih?
Premiera bo 17. maja v Hiši otrok in umetnosti v Ljubljani. Načrtujemo tudi gostovanja drugod po Sloveniji, zato vabim vse, da spremljajo naš urnik – upamo, da nas boste lahko videli v čim več krajih!