Žajbelj je droben zeleni polgrmiček z olesenelimi stebli, nekoliko žametnimi zelenimi listi in modrimi do škrlatnimi cvetovi. Doseže višino do 40 cm in ima številna stebla.

Žajbljevi listi vsebujejo zdravilno eterično olje, ki se iz rastline izloči ob toplotni obdelavi. Izjemno pogosto se žajbelj uporablja pri vnetju dlesni ali vnetju grla. Foto: Pixabay
Žajbelj ima rad sončno lego, glede tal ta rastlina ni izbirčna, najraje pa ima lahka, suha, alkalna ter dobro odcedna tla. Občutljiv je na veter ter mraz. Najdemo ga po suhih predelih južne Evrope ter po obrežjih Sredozemskega morja. V Sloveniji ga lahko podivjanega zasledimo v obmorskih krajih na suhih in kamnitih tleh, oz. gojenega na domačih vrtovih in gorah. Foto: Pixabay

Vsi nadzemni deli (torej suličasti listi) so prerasli z dlakastimi žleznicami, ki izločajo eterično olje - to rastlino varuje pred izsušitvijo.

O žajblju je tekla beseda tudi v eni od oddaj Dobro jutro

Žajbelj v domači lekarni