Ris je tako plah, da se zdi njegova prisotnost v gozdu kot privid. Živi skrit pred pogledi in postane dejaven šele v mraku. Evrazijski ali borealski ris živi v sibirski tajgi, v gozdovih iglastih dreves. Je kratkorepa mačka z dolgimi nogami. Na konicah pokončnih uhljev ima šope črnih dlak, ki jih imenujemo čopki. Podoben je divji mački, vendar je precej večji. Konec njegovega repa je črn.

Čopki na risovih uhljih so občutljivi za tresljaje zraka in delujejo podobno kot antene. Z njimi ris zazna najmanjša premikanja. Ima tudi odličen voh in zelo dober sluh. Tudi njegov vid je dober, in lahko bi rekli, da nekdo »vidi kot ris«, toda še vedno ne tako dobro kot nekdo, ki »vidi kot sokol«.

Pri risih ne velja, da si samci sami poiščejo samico na svojem ozemlju, pa vendar, »če gora ne pride k tebi, pojdi ti h gori«. Ris iz Zverinic bo našel svojo samico, parjenje se bo kmalu začelo, zato ju je treba pustiti, da se v miru ljubkujeta.

Avtorica literarnega dela: Alice Butaud

Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma

Režiserka: Saška Rakef

Igralca: Blaž Šef in Anja Novak

Mojster zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič

Urednik oddaj: Alen Jelen

Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus

Lektorica: Tinka Kos

Fonetičarka: Mateja Juričan

Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije