Pegasta sova je sedla na vejo borovca na robu polja. Zdaj, ko je zložila peruti, je videti manj mogočna. Visoka je približno štirideset centimetrov, kot steklenica mineralne vode. V nasprotju z barvo trebuha je njeno preostalo perje umazano bele in peščeno rjave barve. Na glavi ima belo srčasto obrazno masko, ki je videti kot udrt relief.

Čeprav pegasta sova v temi odlično vidi, je za lov najučinkovitejši njen sluh. Njena obrazna maska deluje kot človeško uho. Ker je večja od preostalega dela glave, ob njeni pomoči sova sprejema veliko okrepljenih zvokov iz okolice.

V tokratnih Zverinicah odletimo s pegasto sovo na tihi nočni lov po poljih na strašansko zanimivo pustolovščino …

Avtor literarnega dela: Thibault Marthi

Avtorica prevoda in priredbe: Anamarija Štukelj Cusma

Režiserka: Saška Rakef

Igralca: Blaž Šef in Anja Novak

Mojster zvoka: Urban Gruden

Urednik oddaj: Alen Jelen

Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus

Lektorica: Tinka Kos

Fonetičarka: Mateja Juričan

Strokovni pregled besedila: Doroteja Fon, Prirodoslovni muzej Slovenije