Včasih so ljudje živeli v težkih pogojih, pa še zakoni, ki so jih morali spoštovati, so bili strogi. Med drugim je eden med njimi zapovedoval, naj ljudi, ki dopolnijo šestdeset let, odnesejo pod neko skalo in jih tam pustijo brez hrane in pijače.
Tako se je postaral tudi oče našega junaka. Naložil si ga je na ramena in odnesel… Med potjo pa se je utrujen premislil. Nikakor si ni želel, da bi njega doletela enaka usoda…, zato je očeta na skrivaj odnesel domov. Nihče ni smel za to vedeti, saj je za prekršek veljala smrtna kazen.
V vasi so kmalu za tem iskali novega župana. Izbran bi bil tisti, ki bi zjutraj prvi zagledal sonce.
Postarani oče je dal svojemu sinu dober nasvet: » Ne glej proti vzhodu, obrni se v nasprotno stran, saj sonce obsije gore na zahodu še predno pokuka izza hribov!«
Res je bilo tako. Sin je prvi zagledal sonce in vaščani so ga izbrali za župana.
Ko jim je povedal, kdo mu je dal tako pameten nasvet, so se odločili, da starih ljudi ne bodo več nosili za skalo na robu vasi.