Nekoč je živel nečimrn in skop grof. Nekega dne si je z glave sčesal uš. Uš je bila tako velika, da jo je zaprl v stekleno posodo in jo še naprej redil. Sčasoma je postala ogromna, zato so jo hlapci zaklali in naredili iz nje slanino. »Kdor ugane, iz česa je ta slanina, » pravi grof, » dobi nagrado in še z mojo hčerjo se bo lahko poročil!« Za uganko je izvedel tudi mladi pastir. Odločil se,d a se bo še on preizkusil v ugibanju. Na pot je vzel zdravilno mast in z njo pomagal miši, čebeli in volku.
Zaradi njegove dobrote se ga je še naprej držala sreča, slišal je pravilen odgovor in ga edini tudi povedal. Grof je bil osupel, revnemu pastirju vendar ne bo dal za ženo svoje hčere!
Mladenič je dobil dodatno nalogo in tudi to rešil, saj sta mu pomagali čebela in miš. Objestni grof je revnega fanta spodil z gradu, a zdaj je mladeniču prišel na pomoč volk. S celim krdelom so zdirjali nad grad in prestrašili grofa tako, da je revež izdihnil.