Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti ICILS, ki poteka pod okriljem Mednarodnega združenja za vrednotenje izobraževalnih dosežkov IEA (International Association for the Evaluation of Educational Achievement) že tretjič v desetih letih prinaša primerjalne podatke o računalniški in informacijski pismenosti osmošolcev in osmošolk. Slovenija je v raziskavi sodelovala drugič.
Osnovni namen raziskave ICILS je preverjanje računalniške in informacijske pismenosti učencev in učenk 8. razredov, s posebnim modulom pa je raziskava preverjala tudi računalniško mišljenje. ICILS je prva in edina mednarodna raziskava, ki meri prav računalniško in informacijsko pismenost in ne uporablja računalnika le za merjenje drugih pismenosti.
Izsledki kažejo padec dosežkov osmošolcev. S 448 točkami so pod mednarodnim povprečjem.
Izsledki raziskave za Slovenijo kažejo padec dosežkov osmošolcev in osmošolk v obdobju 2013 do 2023 na področju računalniške in informacijske pismenosti. To sicer velja tudi za večino drugih držav, ki so sodelovale v ciklu 2013 in 2023. Učenci iz Slovenije so pri računalniškem mišljenju ICILS 2023 v povprečju dosegli 448 točk, kar je pod mednarodnim povprečjem.
Učenci in učenke iz Slovenije so pri računalniški in informacijski pismenosti leta 2023 v povprečju dosegli 485 točk, njihovi dosežki pa so statistično značilno primerljivi z dosežki njihovih vrstnikov iz Hrvaške. S tem dosežkom so nad mednarodnim povprečjem. Leta 2013 so učenci iz Slovenije dosegli 511 točk.
V letu 2023 so bile pri računalniški in informacijski pismenosti od Slovenije uspešnejše naslednje evropske države: Češka republika, Danska, Belgija (flamski del), Portugalska, Latvija, Finska, Avstrija, Madžarska, Švedska, Norveška (9. razred), Nemčija, Slovaška republika, Francija, Španija, Luksemburg in Italija.
| Kaj je računalniška pismenost in kaj mišljenje? |
|---|
| Raziskava računalniško pismenost razume kot sposobnost posameznika, da uporablja računalnik za raziskovanje, ustvarjanje in sporazumevanje, da lahko učinkovito sodeluje doma, v šoli, na delovnem mestu in v družbi. S posebnim modulom so bili v raziskavi merjeni tudi dosežki učencev in učenk iz računalniškega mišljenja, ki se nanaša na sposobnost posameznika, da prepozna vidike problemov iz resničnega sveta, da razvije ter vrednoti algoritemske rešitve teh problemov, ki so primerni za računalniško obravnavo. |
Dekleta z boljšim rezultatom v skoraj vseh državah
Skoraj v vseh državah (vključno s Slovenijo) so dekleta dosegla višji dosežek pri računalniški in informacijski pismenosti kot fantje (v Sloveniji dekleta 497 točk in fantje 471 točk). V obdobju med letoma 2013 in 2023 se razhajanja med spoloma niso bistveno spremenila.
Razlik med spoloma pri računalniškem mišljenju v večini držav, vključno s Slovenijo, ni, v mednarodnem povprečju pa so nekoliko uspešnejši fantje.
V Sloveniji manj osmošolcev, ki računalnike za šolske potrebe uporabljajo vsak dan
V Sloveniji je, v primerjavi z mednarodnim povprečjem, manj osmošolcev in osmošolk, ki računalnike uporabljajo v šoli ali zunaj nje za šolsko delo vsak dan. Obenem je delež slovenskih osmošolk in osmošolcev, ki zunaj šole vse dni v tednu uporabljajo računalnik za druge namene, višji od mednarodnega povprečja.
Po poročanju učenk in učencev slovenski starši manj kot starši v drugih državah omejujejo njihovo uporabo zaslonov – delež učenk in učencev v Sloveniji, ki so poročali, da jim starši uporabe zaslonov na šolske dni ter ob koncih tedna in praznikih sploh ne omejujejo, je pod mednarodnim povprečjem.
Ravnatelji: Šole so relativno dobro opremljene
Slovenski ravnatelji odgovarjajo, da so šole relativno dobro opremljene z IKT-opremo, tudi učitelji poročajo, da so zadovoljni s tehnično podporo, dostopom do digitalnih učnih virov (npr. programska oprema, aplikacije), vendar pa je po poročanju učenk in učencev uporaba IKT-ja pri pouku podpovprečna pri vseh predmetnih področjih. Tudi odgovori učenk in učencev kažejo, da so se precej znanj in veščin digitalne pismenosti naučili zunaj šole.
Minister napovedal ukrepe za izboljšanje informacijske in računalniške pismenosti
Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je ob razgrnitvi izsledkov že napovedal ukrepe za izboljšanje stanja na področju računalniške in informacijske pismenosti, saj si, kot je poudaril, ni mogoče predstavljati sodobnega izobraževalnega sistema, ki ne bi stremel k zagotavljanju temeljnih digitalnih kompetenc vsem vključenim v izobraževanje.
"Rezultati dajejo priložnost za poglobitev v nadaljnje raziskovanje, da bi natančneje razumeli morebitne povezanosti, vzroke in razlage in na podlagi teh tudi ustrezno ukrepali," je dejal minister Logaj in med drugim omenil prihajajočo prenovo učnih načrtov, kjer bo poudarek na pristopih, ki bodo učence spodbudili k razvoju veščin za reševanje kompleksnejših problemov.
"V prenovi učnih načrtov, ki poteka, so načrtovani konkretni cilji s področja digitalnih kompetenc, ki naj bi bili umeščeni v vse predmete. Poleg tega bodo prenovljena tudi didaktična priporočila in učni načrti s področja računalništva in informatike, ki se niso spremenili že dve desetletji. To hkrati pomeni, da je treba za uvajanje prenovljenih učnih načrtov najprej navdušiti in usposobiti ravnatelje in učitelje. Lahko povem, da že tečejo priprave za programe usposabljanja učiteljev in ravnateljev za uvajanje teh prenovljenih učnih načrtov," je sklenil.
Nacionalna koordinatorka raziskave Eva M. Klemenčič je ob tem povedala, da so dosežki računalniške in informacijske pismenosti ter računalniškega mišljenja slabi. "Pri RI-pismenosti zaznavamo padec v dosežkih, pri RM, kar smo v Sloveniji preverjali prvič, pa so dosežki precej pod mednarodnim povprečjem. Sicer tudi za Evropo rezultati niso spodbudni, prinašajo veliko izzivov, a imamo v Sloveniji na tem področju še kakšen izziv več. Za šolski sistem je vsekakor dobro, da so razlike med šolami izjemno majhne, a bi bilo še bolje imeti majhne razlike takrat, ko dosežki niso tako nizko."
