Najstnice so na družbenih omrežjih bombardirane z reklamami kozmetičnih podjetij, ki kot po tekočem traku vabijo z novimi linijami še bolj sijočih in dišečih izdelkov za ustnice, s privlačnimi odtenki lakov za nohte, s tekočimi pudri in takšnimi v prahu, za povrh s prikupnimi gobicami za nanašanje, s parfumi, črtali za oči in spreji za obstojnost ličil. Tu so za povrh še zvezdnice, ki obljubljajo "čudeže" s svojo linijo izdelkov, ki jih je preprosto "treba" imeti, pa prijateljice, ki so s pomočjo posnetkov na TikToku že osvojile osnove ličenja.

Starši pogosto z začudenjem (ali celo zadrego) spremljajo to preobrazbo deklet v mlade ženske. Kako se odzvati nanjo? Razprave o tem se krešejo tudi na spletnih forumih, kjer se –seveda – običajno izoblikujeta dva tabora. V tistem "proti" je mogoče najti izjave, kot so "Ličenje v osnovni šoli bi moralo biti prepovedano", "Dekleta v osnovni in srednji šoli, ki se šminkajo, mažejo z laki in podobno, spominjajo predvsem na pocestnice" in celo "V sinovem razredu se menda občasno ličijo le tri sošolke, medtem ko je v paralelki, kamor hodi njegova sestrična, naličenih tri četrtine deklet. Zanimiv je podatek, da je sinov razred menda učno precej uspešnejši". Tabor "za" pa ličenje sprejema kot del odraščanja: "Si vsaj ličila kupujejo in ne cigarete ali česa drugega", "Make up je nekaj, kar lahko v minutki izbrišeš, indoktrinirano pamet pa težko. Najstniška leta so namenjena tudi temu, da so videti kot pisane papige, mladim to čisto pristaja" in "Meni se zdi 14 let star otrok dovolj zrel, da odloča o svoji pojavi".

Ali starše bolj kot to, ali si 14-letnice z ličili morda uničujejo kožo na dolgi rok in kaj sploh vsebujejo različni kozmetični izdelki, skrbi, "kaj bodo rekli drugi"? Tako o zdravstvenih kot kulturnih in socialnih vidikih ličenja smo se pogovarjali s specialistko dermatologije Vesno Tlaker, ki se ukvarja s celotnim področjem dermatovenerologije in z estetsko medicino.

Kako se koža najstnic razlikuje od kože odraslih žensk?
Koža otrok se zelo razlikuje od kože odraslih, prav tako tudi koža starostnikov – v starosti, ko zmanjka hormonov, se ta koža spet bolj obnaša kot otroška. Za večino staršev je šok, ko povemo, kdaj koža postane koža odraslega. Ko deklica dobi menstruacijo, je telesno odrasla ženska in razen nagnjenosti k aknam je koža najstnic odrasla koža. Dermatologi tako otroke od 14 let naprej obravnavamo kot odrasle. Torej, vse otroške bolezni in tegobe se pojavljajo tam nekje do desetega, enajstega, dvanajstega leta, potem pa se koža po prehodnem obdobju začne obnašati kot koža odraslega. Praktično pri vseh najstnikih, z izjemo nagnjenosti k aknam, je torej njihova koža enako sposobna in enako funkcionalna, kot je koža odraslega.
Moramo pa se zavedati, da um ne sledi telesu, in tako kot so najstnice fizično sposobne donositi in roditi otroka, mentalno pa ne, tako je tudi pri marsikaterem drugem vidiku, tudi, ko se pogovarjamo o negi kože, zlasti o kulturni vlogi nege kože in ličenju.

V tej razliki se verjetno skriva odgovor na vprašanje, ki pogosto ostane brez odgovora. Torej, kdaj je z vašega vidika primerna starost, da se dekleta začnejo ličiti?
Da. Treba je ločiti med zdravstvenim vidikom na eni strani in socialnim, kulturnim, vzgojnim, moralnim vidikom nege kože in zlasti ličenja na drugi. Ko raziskujemo določeno problematiko, imamo marsikdaj kot posamezniki o tem svoje mnenje. A resnici se lahko približamo samo z zbiranjem podatkov. Zato sem pogledala študije, ki se ukvarjajo z nego kože in ličenjem pri najstnicah. Ugotovila sem, da je študij na to temo zelo malo. Prevladujejo predvsem družboslovne študije, torej tiste, ki se ne dotikajo zdravja in varnosti. To pomeni, da verjetno v praksi zdravstvenih težav ni veliko. Kajti ko se pojavi problem, medicina takoj odgovori in začne proučevati določen fenomen.

Zdravstvena problematika kakršnih koli izdelkov – govorimo tako o kozmetiki, se pravi o izdelkih za nego kože, kot o ličilih, je v najstniškem obdobju podobna kot pri odraslih. Izdelki, ki jih nanašamo na kožo, lahko povzročijo draženje, ker je neke aktivne učinkovine preveč, lahko kožo sušijo, lahko povzročijo alergijo. To so t. i. kontaktni dermatitisi. Vsi smo že slišali za alergijo na dišave, nikelj ali konzervanse. Ta se lahko pojavi v katerem koli obdobju, tako pri odraslih kot otrocih.

Če se pogovarjamo o otrocih, torej otroški predpubertetni koži, je ta koža bolj suha, kajti spolnih hormonov, ki vplivajo na izločanje loja, pri otrocih ni oziroma jih je zelo malo. Izdelki, ki bi jim lahko rekli agresivni, torej tisti, ki vsebujejo retinol in kisline, za otroško kožo zato res niso primerni. Za otroško kožo morajo biti izdelki nežni, z manj aktivnimi učinkovinami in bistveno bolj osnovni. A po prehodnem obdobju, ki je razmeroma kratko in ki se zgodi v zelo zgodnjem najstniškem obdobju, se koža najstnic že obnaša kot koža odraslih.

Ali to velja tudi za moški spol, je tudi koža najstnikov že enaka koži odraslih?
Da, velja za oba spola.

Kakšna nega obraza oziroma kože je torej primerna za najstnice in najstnike, ali kakšni izdelki lahko koži v tem obdobju koristijo? Je dovolj le osnovna higiena z vodo?
Posebnost kože najstnikov in najstnic je ta, da je nagnjena k aknam. Včasih bi kdo pomislil, da je za nego dovolj samo voda. Ampak vprašajmo se, ali odraslo telo za ustrezno nego potrebuje samo vodo? Voda bo za silo dovolj, ampak če želimo funkcionirati v družbi kot njen integralni del, je naš običajni standard še nekaj, s čimer očistimo umazanijo, loj in odmrle kožne celice. To potrebujemo vsi, tako odrasli kot najstniki in otroci. Tudi otroci potrebujejo milo, ki pa naj bo seveda blago, in negovalno kremo. S takšnim izdelkom, ki vsebuje nekaj maščob in nekaj vlage, koži povrnemo tisto, kar smo z umivanjem z nje odvzeli.

Pomemben vidik, o katerem dermatologi pogosto govorimo in ki ga večina ima za del vsakodnevne nege in skrbi za zdravje kože, je tudi zaščita pred soncem. Vsi vemo, da je sonce škodljivo in da lahko povzroča težave, povezane s kožnim rakom in staranjem kože. Tako da je tudi zaščita pred soncem – seveda po zdravi pameti – prav tako eden od sestavnih delov nege kože tako otrok kot najstnikov v zgodnjih letih.

Z zdravstvenega vidika si torej 14-letnica ne dela škode, če si da pred odhodom v šolo na obraz puder, bronzer, maskaro, črtalo za oči, sijaj za ustnice in še kup drugih izdelkov? Verjetno pa se nekaterih izdelkov vseeno morajo izogibati. Predpostavljam, da so to različni pilingi, izdelki proti staranju, takšni, ki vsebujejo alkohol ... Morajo biti še posebej pozorne na kakšno sestavino v izdelkih?
Tako je, z zdravstvenega vidika si ne delajo nič več škode oziroma nimajo nič več tveganja za škodo, kot je to pri odraslih. Vsaka kozmetika lahko povzroči dermatitis, se pravi draženje, bodisi zaradi agresivnih učinkovin bodisi je nekdo lahko alergičen. To pomeni, da na učinkovino, ki je popolnoma neškodljiva, recimo na neko dišavo ali pa kak stabilizator, ki je normalen del vseh kozmetičnih izdelkov, odreagira s srbežem in vnetjem kože.

Pomemben vidik zdravja je strupenost, kajti določene sestavine kozmetičnih izdelkov, če pridejo iz nenadzorovanih virov, zlasti recimo iz Azije in z Bližnjega vzhoda, imajo lahko primesi težkih kovin ali drugih strupenih snovi. Tu mora vstopiti država kot regulator, ki mora zajeziti te strupene vplive. Pomemben zdravstveni vidik kozmetike je torej tudi, da kupujemo preverjene izdelke. To pomeni, da so registrirani za uporabo v Evropski uniji, da so šli skozi gosto sito zdravstvenih varovalk. Pri tem, da pridejo na prodajne police samo varni izdelki, se torej moramo zanašati na regulatorje, kajti to področje je tako obsežno in tako specifično, da se tudi zdravniki s tem ne ukvarjamo. Zanašamo se na to, da to počnejo državni organi ali pa organi Evropske unije, ki morajo poskrbeti, da se tako v zdravilih kot v kozmetičnih izdelkih ali hrani ne znajdejo stvari, ki bi lahko bile strupene. To je področje, ki preprosto presega vsakdanje funkcioniranje tudi izobraženega in pametnega potrošnika.

Ob obisku vsake drogerije je jasno ne le, da je izbira kozmetičnih izdelkov in ličil praktično neskončna in da se ponudba hitro menja, ampak tudi, da so mnogi kozmetični izdelki cenovno precej dostopni. Ali cena nekega kozmetičnega izdelka odraža tudi njegovo kakovost?
V ceni se zagotovo odraža tudi strošek, ki ga je imel proizvajalec za zagotavljanje varnosti. Ne gre le za sestavine, ki so delček cene izdelka. Upoštevati je treba tudi to, ali proizvajalec skrbi, da je okolje, kjer izdelke proizvaja, ustrezno, ali so postopki pravilni, ali je preveril varnost pri neki neodvisni organizaciji ali pa interno. To so vse stroški, ki se seštevajo in se odražajo na končni ceni izdelka.

Zelo visoka cena ne pomeni nujno vrhunske kakovosti. Zelo visoka cena po navadi odraža luksuz, ki je povezan tako s psihološkim dojemanjem, imenom in blagovno pozicijo kot tudi z neko identiteto in prestižem. Ampak tako je pri vseh izdelkih. Tudi prestižni avtomobil, ki stane desetkrat ali 50-krat več od nekega avta srednjega razreda, verjetno ne nudi toliko boljše dejanske izkušnje. Je pa res, da cena do neke mere izraža kakovost. Pri izdelku, ki je nenavadno poceni, je bilo verjetno nekaj odvzeto – ali je bila to varnost, sestavine, morda pot, po kateri je izdelek prišel, kako se je hranil, morda so bili utajeni davki. Ko pa pridemo v neko srednje cenovno območje, pa kakovost najverjetneje s ceno ne narašča.

Brala sem neki britanski članek, v katerem so bila opozorila staršev, da bi morala biti na kozmetičnih izdelkih jasna oznaka, od katere starosti naprej so primerni za uporabo, saj bi to olajšalo tudi "pogajalski položaj" staršem, ko se prepirajo s svojimi najstniki, ali kakšen izdelek kupiti ali ne. Poleg tega bi s tem proizvajalce prisilili, da bi izdelek prej, kot ga dajo na trgovske police, testirali za uporabo na mlajši populaciji. Zdaj pa so na izdelkih navedene le sestavine, iz katerih se je težko znajti. Se strinjate, da bi morala biti na kozmetičnih izdelkih napisana najnižja starostna meja za uporabo, podobno kot pri alkoholu?
Alkoholne pijače in cigarete so jasno in nedvomno škodljive za zdravje in povzročajo ogromno bolezni, prezgodnjih smrti, sploh pri alkoholu tudi družbenega bremena in zla. Glede zdravstvenih vidikov ličenja najstnic pa, kot sem že prej omenila, nekih študij pravzaprav ni, kar pomeni, da najverjetneje ni bilo splošno družbeno zaznano, da bi bila tu kakšna problematika.

To vam lahko potrdim tudi iz prakse. Ne srečujem se s kakšnimi posebnimi zapleti zaradi neprimerne uporabe kozmetičnih izdelkov pri najstnicah. Najpogostejši zaplet je iritacija oziroma draženje kože. Če se bo otrok, star deset ali enajst let, namazal s kremo proti gubam, ki vsebuje retinol, ga bo vse peklo, njegova koža se bo luščila, to bo skrajno neprijetna izkušnja, zato tega ne bo več počel. A njegova koža se bo z lahkoto obnovila.

Premakniva se z zdravstvenega vidika še na družbeni, kulturni vidik ličenja. Kako vi v tem kaosu neskončne ponudbe kozmetičnih izdelkov, zgledovanja po sovrstnikih in nedosegljivih lepotnih idealov z družbenih omrežij, ki predstavljajo svet današnje generacije, vidite vlogo staršev? Naj se izogibajo sporov z najstnicami, ki potrebujejo eno uro, da se "uredijo", čakajo, da to obdobje mine, ali jih podpirajo pri raziskovanju in odkrivanju ženske v sebi?
Družba je pomemben regulator našega vedenja, ravnanja in skupnega funkcioniranja, ne more pa prevzeti starševske vloge. In del starševske vloge je tudi vzgoja otroka za to, da bo samostojen, odrasel, da bo znal razmišljati. Starši smo marsikdaj v skušnjavi, da otroku rešimo njegove težave. Ko želi dvoletnik steči na cesto, ga preprosto primemo in ustavimo. Ko malo zraste, mu začnemo razlagati prometna pravila in to, zakaj je kakšna stvar nespametna in nekoristna. Z vstopom v šolo, še bolj pa z najstniškimi leti, na otroka nenadoma ne vplivamo več samo mi, ampak začnejo to vlogo prevzemati drugi. Otroci postanejo posebej dojemljivi za tisto, kar jim kot vzgled dajejo ali pripovedujejo drugi. To je neka starševska bolečina, ki je neizogiben del vzgoje otrok, ampak ta faza je zelo pomembna. Je prehodna, a je lahko izjemno naporna, boleča in terja veliko potrpljenja, da ohranimo to krhko zaupanje, ki ga z otroki takrat še imamo.

Verjetno si večina želi otroka vzgojiti v samostojnega, razmišljujočega odraslega, ki bo sposoben funkcionirati brez nas. Zato moramo otroke naučiti razmišljati. Če se deklica želi naličiti, ji to najprej lahko z nasmehom privoščimo kot del igre. Če bo pa začela to delati za v šolo, nas bo verjetno stisnilo in se nam ne bo zdelo primerno. Takrat se moramo iskreno vprašati, zakaj je tako in se ozreti vase. Kajti, kot že povedano, zelo majhna je verjetnost, da si tudi otrok z ličili naredi zdravstveno škodo – če seveda gre za stvari, ki niso strupene.

Po drugi strani pa ima ličenje izjemno pomembno kulturno, socialno, družbeno vlogo, s katerim med drugim ženske poudarjajo svojo privlačnost nasprotnemu spolu. In to je verjetno tisto, kar nas zaboli, ta prezgodnja odraslost otroka. Če se 13-letnica naliči, se ne zaveda, da je lahko videti stara 18 ali 19 let in da daje popolnoma drugačen videz ljudem, ki je ne poznajo. Tega se kot starši iskreno bojimo. A zavijati to v celofan nekih zdravstvenih protiargumentov, češ, "to ti bo škodilo", je najmanj neiskreno. Še enkrat, zdravstveni vidik ličil je minimalen, zato se kot starši ne izgovarjajmo na zdravnike. To je vloga, ki jo moramo opraviti starši, seveda ob podpori družbe, ki je pri toliko starih otrocih izjemno pomembna. Z vzponom družbenih omrežij imajo zlasti najstnice široko odprto okno in avtocesto v svet drugih, s katerimi se zelo nepravično in nepošteno primerjajo in s tem toliko bolj boleče doživljajo svoje domnevne pomanjkljivosti. Vsaka ženska ima neki vidik, glede katerega se počuti prikrajšana ali nesamozavestna, ampak če se dekleta primerjajo z nekimi praktično neobstoječimi filtriranimi slikami, je lahko ta bolečina še toliko večja. In seveda gre lahko njihov odziv v zelo napačno smer. Najlažje je nekaj kupiti, če imaš denar, in večinoma so kozmetični izdelki razmeroma poceni in dostopni, ampak ali bodo rešili ta problem? Najverjetneje ne.

Pri vplivu družbenih omrežij, ki sva se jih zdaj dotaknili, se postavljata dve vprašanji. Ali so objave o ličenju za najstnice pomembne z zdravstvenega vidika? Minimalno. Kaj pa s kulturnega? Da, zelo. 13-letnica, ki se naliči in je videti stara 19 let, si mnogo bolj lahko škodi s tem, ker bo postala privlačna za nasprotni spol, kot pa s tem, da si bo morda nakopala dermatitis. Zato moramo svoje najstnice učiti razmišljati – razmišljanje pa naj bo v tem primeru skozi pogovor, in ne skozi prepovedi, ki so lahko učinkovite le na kratek čas.

Ličenje je v tem težavnem obdobju, ko najstnike preplavljajo mnogi dvomi, lahko tudi način za iskanje lastnega, samosvojega videza, dvig samozavesti in pozitivne samopodobe. Neka tuja študija je ugotovila, da ličenje za četrtino dvigne pozitivno razpoloženje in energijo – pa sploh ni treba, da nas urejene in naličene kdo vidi. Torej, počutimo se bolje že zato, ker smo poskrbeli zase in se uredili. Ličenje je torej lahko – ob pametni uporabi – tudi nekakšen "čarobni prah", s katerim se posujemo?
Večinoma delam z zrelimi ženskami, starimi med 40 do 60 let, ki imajo pomembno vlogo v družini in družbi, ki razmišljajo, so samozavestne in ne prihajajo k meni z nerealnimi pričakovanji, da bo neka estetska korekcija rešila težavo, ki izvira od drugod. Dostikrat doživim, da ob prvem srečanju najprej izlijejo svojo plat samoizpraševanja, zakaj bi si sploh želele ohranjati, izboljšati, popraviti svoj videz. Ti skorajda monologi, ki kar trajajo in trajajo in ki jim vedno z zanimanjem prisluhnem, so dragocen in zanimiv uvid v razmišljanje, ali je videz pomemben – in zakaj je pomemben.

Marsikdaj nas kakšne dobrohotne babice in tete učijo, da videz ni pomemben, ampak je pomembno, da si dobra oseba z veliko prijatelji. A, priznajmo si, z videzom komuniciramo, videz je prva stvar, s katero v nekaj desetinkah ocenimo osebo, ki jo prvič vidimo. Preden nekoga spoznamo od znotraj, bo trajalo dneve, mesece, leta. Videz je tudi instantna komunikacija našega zdravja, našega družbenega položaja, naše naklonjenosti ali nenaklonjenosti, naših sposobnosti. Videz je na stotine, tisoče let pomenil prvinsko komunikacijo med ljudmi in zato ostaja v naših možganih. Zato tudi obstaja množica specializiranih poklicev za človeški videz, od kozmetičark, frizerjev, nohtnih stilistk do izdelovalcev tetovaž, pa modna industrija in industrija izdelkov za nego. Videz je pomemben, ne slepimo se, da ni. Kako izražati videz, pa je globoko individualna odločitev in starši moramo otroku skozi pogovor in zastavljanje vprašanj privzgojiti tudi odnos do videza, nege in družbenega položaja, ki je povezan s tem.

Dejstvo je, da lepotna industrija začne že zgodaj graditi vseživljenjskega potrošnika. Podatki iz ZDA kažejo, da so ameriški najstniki lani za kozmetične izdelke (ličila, izdelki za nego kože, dišave) porabili v povprečju 374 dolarjev na leto, kar je nov rekord in 23-odstotni dvig v primerjavi z letom 2023. Podatkov za Slovenijo nimam, ampak na pamet bi rekla, da navdušenje nad uporabo teh izdelkov narašča tudi pri nas. Kaj pravite na očitke, da ta industrija "napade" mlade ravno takrat, ko je njihova samopodoba najbolj ranljiva, in da družba mladim vsiljuje, da morajo biti vizualno "v redu" že kot otroci, saj bodo tako bolj priljubljeni in bolj uspešni?
To je zelo široka tema, ki bi jo bilo dobro obdelati z različnimi sogovorniki. "Najlepše je naravno" je mnenje, ki je popolnoma legitimno, a nima popolnoma nič večje teže od mnenja, da mora biti ženska popolno urejena tudi, ko nese smeti. Napredek na tem področju nam bosta prinesla iskrena radovednost in raziskovanje, kjer bomo pogledali širšo sliko. Ličenje obstaja že od nekdaj, že v najstarejših dokumentih obstajajo tako zapisi kot artefakti nekih lepotilnih izdelkov, ki so jih uporabljali zlasti ženske, a tudi moški. Se pravi, nekaj mora biti na ženskah, da jih spodbuja in sili k temu, da si želijo izboljšati videz. In to kritično obdobje, ko najstnica postaja odrasla ženska, lahko dobro izkoristimo tudi za to, da to mlado osebo usposobimo in spodbudimo k polnemu in aktivnemu življenju. Ob tej temi se odpira veliko priložnosti, ko se lahko s svojimi najstnicami in najstniki povežemo, jim odpremo okna in vrata v svet, hkrati pa se moramo zavedati, da moramo imeti podporo bližnje skupnosti. Morda bodo bolj kot nas poslušale kakšno starejšo sestrično ali koga drugega.

Da se malo vrnem nazaj. Rekli ste, da praktično med pacienti nimate najstnic, ki bi prišle k vam zaradi zdravstvenih težav zaradi ličil. Katere pa so njihove najpogostejše težave?
Res obstaja precej pomembna težava v povezavi z najstnicami in nego kože. To je, da pride k nam najstnica z vrečo kozmetičnih izdelkov, ki jih je kupila po priporočilih z družbenih omrežij, se razjoka in pove, da je potrošila nekaj sto ali celo nekaj tisoč evrov za izdelke, ki naj bi pomagali pozdraviti akne ali zmanjšati pore, pa ne delujejo. Ne, da bi ji nakopali kakšne dodatne težave, le preprosto ne pomagajo. Največkrat se to zgodi pri aknah. Razumljivo. Izdelek je videti obetaven, stane nekaj deset evrov, zraven je še čudovita reklama osebe z brezhibno kožo. Dermatologa pa je treba najprej najti, se naročiti, plačati pregled. Z izdelki brez recepta si je pri aknah mogoče pomagati pri zelo blagih oblikah, pri srednje hudih do hudih aknah pa lahko na učinkovitost teh izdelkov pozabimo. Zdravila so tista, ki pomagajo, in ni jih aken, ki jih dermatolog ne bi mogel ukrotiti – a postopno in z uporabo zdravil, ki jih je treba predpisati. Bognedaj, da bi zdravilo lahko predpisal vplivnež.

Pri veliko izdelkih gre za zavajanje, zato mora država poskrbeti za etično oglaševanje. Slovenija ima določeno v zakonu o varstvu potrošnikov in v zakonodaji, kar se tiče oglaševanja recimo zdravil, da oglaševanje ne sme vsebovati zavajajočih trditev. Kar je pa seveda zelo izmuzljivo področje.

Poleg tega se lahko množica izdelkov naroči po spletu iz tujine.
Da. In ne nazadnje, nekdo, ki oglašuje na slovenskih družbenih omrežjih, ima lahko sedež kjerkoli, zato ga ne more noben državni organ preganjati. Poleg tega so obremenitve zdravstvene in tržne inšpekcije, ki so pristojne za ta področja, izjemno velike. Preganjanje posameznih oglaševalcev, ki obljubljajo bombastične rezultate s tem ali onim kozmetičnim izdelkom, je zelo, zelo težko, tudi če bi imeli sedež v Sloveniji.

Na najstnice ves čas "prežijo" tudi vplivnice za kozmetične izdelke, imenovane "skinfluencerke", ki jim nizajo takšne in drugačne nasvete o pravilni negi kože, za najnovejše izdelke pa jim ponujajo kode s popusti. Spremljate morda te objave, nasvete, ki jih dajejo, in trende, ki se pojavljajo na spletu?
O teh trendih meni povedo pacientke, v ambulanti vse izvem, haha. To je ena izmed stvari, ki jih lahko kot starši predebatiramo z našimi najstnicami: nič ni zastonj, in če dobimo popust s kodo, je to zato, ker je ta vplivnica plačana za oglaševanje izdelka. Ta ekosistem vplivnic in družbenih omrežij je zapleteno močvirje, kjer marsikdaj različne osebe ustvarjajo kanale oziroma začnejo objavljati vsebine, ki so smiselne, koristne, ki dejansko temeljijo na njihovih izkušnjah in pogosto tudi kaj pametnega povedo. Tako jih odkrijejo uporabnice, in ko se baza njihovih sledilk širi, vplivnice opazijo sponzorji. Promocije izdelkov, zlasti takih, ki uporabljajo kodo za popust, so vedno plačane – vplivnica dobi brezplačno storitev, izdelke ali denar. Ampak treba je vedeti, da takoj, ko je nekaj plačano ali pa že, če je samo zastonj, je v veliki nevarnosti, da zdrsne čez rob pristranskosti. Pri tem sta pozabljeni vsa zdrava pamet in osebna izkušnja.