Slovenija trenutno nima tekmovalca in (po poškodbah Andreje Slokar in Neje Dvornik) niti tekmovalke, ki bi v slalomu lahko upali na vrhunski dosežek. Še več – na moških slalomih ni na startu nobenega Slovenca. Težave so seveda večplastne, predvsem je bazen potencialnih tekmovalcev vse manjši, saj zaradi visokih stroškov in tudi velike izgube časa (večino treningov morajo mladi opraviti v tujini) redki starši vpišejo svoje otroke v alpsko smučanje. Foto: www.alesfevzer.com

Srednješolci bi vzporedno opravljali šolske obveznosti in trenirali smučanje. Gre za sistem, ki je že dolgo uveljavljen na primer v Avstriji, Švici in na Norveškem.

"Prepričan sem, da bo v šolskem letu 2026/27 ta nacionalni panožni šolsko-športni center v sodelovanju z Gimnazijo Jesenice že zaživel. Dijaki bodo stacionirani v Kranjski Gori ali Planici, šolski center pa bo poleg šole in smučanja pokrival tudi kondicijsko vadbo, ki je prvi pogoj za učinkovito izvajanje trenažnega procesa na snegu," je za Val 202 povedal vodja alpske panoge na SZS-ju Matjaž Šarabon.

Glavna prednost bo seveda velik prihranek časa in denarja. Šarabon: "Ne gre le za stroške, ampak tudi kakovost ukvarjanja s smučanjem. Doseči moramo, da bomo to kakovost približali državam, s katerimi se želimo meriti."

V prvem šolskem letu bi bilo, kot pravi Šarabon, že zelo spodbudno, če bi v takšnem panožnem centru treniralo sedem ali osem otrok. "Ko bomo dokazali, da stvari tečejo tako, kot smo si zamislili, bo vpis še večji."

Pred leti je podoben smučarski razred deloval že na Gimnaziji Franceta Prešerna Kranj, iz tega projekta pa sta bila četrti smukač lanske smukaške sezone svetovnega pokala Miha Hrobat in nekdanji slalomist Štefan Hadalin.