Število prvošolcev se zmanjšuje, letos jih bo tako 20.173, medtem ko je lani prvi razred po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje obiskovalo 20.716 otrok. S tem se že osmo leto nadaljuje padanje števila prvošolcev.

Otroci v Sloveniji sicer začnejo obiskovati osnovno šolo pri šestih letih. Nekateri zaradi različnih razlogov šolanje začnejo pozneje kot vrstniki. Ob začetku prejšnjega šolskega leta je bilo tako med prvošolci po navedbah statističnega urada 11,5 odstotka sedemletnikov.

Namesto podaljšanega bivanja razširjeni program

Novela zakona o osnovni šoli uvaja postopoma prenovljeni koncept razširjenega programa, ki dopolnjuje obvezni program in v katerega se učenci vključujejo prostovoljno. V šolskem letu 2024/25 ga bo izvajalo 144 šol, ki so bile vključene v poskus uvajanja. Druge šole se bodo vključevale na podlagi sklepa ministra do vključno šolskega leta 2028/29, ko se bo prenovljeni koncept razširjenega programa izvajal na vseh šolah.

Začel se bo uporabljati tudi novi pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, ki umešča delovno mesto učitelja za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku in učitelja za delo z gluhoslepimi. Normativ za oblikovanje oddelka v osnovni šoli je 28 učencev, kjer so najmanj trije romski učenci, pa 21 učencev.

Pravilnik ureja začetni pouk slovenščine za učence priseljence iz drugih držav, uvaja tudi normativ za izvajanje šole v naravi v času nočnega počitka, in sicer enega strokovnega delavca na 60 učencev. Za izvedbo šole v naravi mora šola zagotoviti enega strokovnega delavca na 15 učencev.

NPZ bo obvezen po vseh triletjih

Za tretješolce novela zakona uvaja obvezno nacionalno preverjanje znanja (NPZ), ki je bilo doslej obvezno v 6. in 9. razredu. Kot so za STA pojasnili na Državnem izpitnem centru (RIC), so nacionalni preizkus znanja v Sloveniji uvedli v šolskem letu 2001/02. Do šolskega leta 2004/05 je bilo ob koncu prvega in drugega triletja preverjanje znanja za učence prostovoljno, ob koncu tretjega triletja pa obvezno.

Od šolskega leta 2013/14 je bil NPZ obvezen za vse učence 6. in 9. razreda. Medtem pa se je s šolskim letom 2017/18 uvedlo poskusno preverjanje znanja ob koncu 3. razreda, ki je bilo prostovoljno za šole in učence.

Na poskusno preverjanje za tretješolce se je po podatkih RIC-a od šolskega 2017/18 prijavljalo vse več šol, in sicer se je prvo leto prijavilo 111 šol s približno 4400 tretješolci, v drugem letu 131 šol s skoraj 5500 učenci. V šolskem letu 2020/21 se je prijavilo 142 šol s približno 5700 učenci, v šolskem letu 2021/22 177 šol s skoraj 6800 učenci, leto pozneje pa se je prijavilo 210 šol s približno 8900 učenci.

Omejitev vpisa na srednje šole bo določal tudi NPZ

Dosežki devetošolcev se lahko po novem uporabijo kot eno izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednješolskega izobraževanja. Po objavljeni odredbi o merilih predstavlja seštevek zaključnih ocen vseh obveznih predmetov iz 7., 8. in 9. razreda največ 60 odstotkov, dosežka na NPZ-ju iz slovenščine in matematike pa po največ 20 odstotkov.

Tudi za vpis v programe, za katere je treba opraviti preizkus nadarjenosti oziroma spretnosti, se bodo uporabila enaka merila glede zaključnih ocen in dosežkov na NPZ-ju, dodatno pa še dosežki na preizkusu nadarjenosti oziroma spretnosti. Kandidati bodo tako dobili dodatnih 10 točk, če bodo na preizkusu nadarjenosti oziroma spretnosti dosegli nad 90 odstotkov vseh možnih točk, oziroma dodatnih pet točk, če bodo dosegli od 80 do 90 odstotkov.

Podobno velja tudi za kandidate za vpis v športna oddelka programov gimnazija in ekonomska gimnazija. Ti bodo za pridobljen status športnika A prejeli dodatnih 10 točk, za pridobljen status športnika B pa dodatnih 5 točk.

Odredba o novih merilih v primeru omejitve vpisa tudi določa, da če se v izbirnem postopku na posameznem programu na spodnji meji razvrsti več kandidatov z istim številom točk, se izbira med njimi opravi na podlagi dosežka na NPZ-ju iz učnega jezika in matematike. Če je tudi po tem kriteriju na spodnji meji še vedno več kandidatov z istim številom točk, se v naslednjem koraku izbira med njimi opravi na podlagi dosežka na NPZ-ju iz učnega jezika.

Pri učencih, ki se iz opravičljivih razlogov ne bodo udeležili NPZ-ja, se bo za potrebe vpisnega postopka določil nadomestni dosežek kot mediana dosežkov na NPZ-ju tistih kandidatov, ki imajo enak seštevek zaključnih ocen tega predmeta v 7., 8. in 9. razredu. Poleg zdravstvenih razlogov, za katere je potrebno zdravniško potrdilo, so opravičljivi razlogi za neudeležbo na NPZ-ju po pravilniku o NPZ-ju denimo še naravna ali druga nesreča, smrt v družini, udeležba na mednarodnem tekmovanju iz znanja ali veščin, aktivna udeležba na velikem mednarodnem športnem tekmovanju.

Več sprememb tudi v srednjih šolah

Z novim šolskim letom se tudi v srednjem šolstvu obeta več novosti. Z novelo zakona o maturi se spreminjajo določbe glede opravljanja mature v dveh delih. Tako se denimo izboljšujejo pravice do opravljanja mature v dveh delih in dveh zaporednih rokih za športnike.

Zakon o gimnazijah pa med drugim uvaja tečaj slovenščine za dijake, katerih materni jezik ni slovenščina ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji oz. so se vanj prvič vključili v 9. razredu osnovne šole.

Po zakonu o poklicnem ter strokovnem izobraževanju pa bodo dijaki med praktičnim usposabljanjem upravičeni do prehrane. Sicer pa bodo lahko srednješolci po novem v skladu z novelo zakona o štipendiranju sočasno prejemali državno in Zoisovo štipendijo.

V pripravi sta tudi nov zakon na področju vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ob tem intenzivno potekajo kurikularna prenova, modernizacija srednjega in poklicnega izobraževanja in ukrepi za izboljševanje digitalnih kompetenc.

Konec avgusta je bilo v srednješolske programe za novo šolsko leto vpisanih 23.440 dijakov novincev, od tega 788 v programe nižjega poklicnega izobraževanja, 5030 v programe srednjega poklicnega izobraževanja, 9949 v programe srednjega strokovnega izobraževanja in 7673 dijakov v gimnazijske programe.

Šolski koledar prinaša pouka prost dan med novoletnimi prazniki

V novem šolskem letu učence in dijake prvi pouka prosti dnevi čakajo konec oktobra in na začetku novembra, ko so na šolskem koledarju predvidene jesenske počitnice. Med božičnimi in novoletnimi prazniki bodo prosti od 25. decembra do 5. januarja, pri čemer jim petka, 3. januarja, ne bo treba nadomeščati.

Zimske počitnice za učence in dijake z vzhoda države bodo od 17. do 21. februarja, za tiste z zahoda države pa teden dni pozneje. Znova bodo prosti v tednu pred 1. majem.

Zakon o delovnih razmerjih pa zaposlenim staršem zagotavlja pravico do plačane odsotnosti z dela za spremstvo učenke oziroma učenca prvega razreda na prvi šolski dan. Delodajalec je delavcu dolžan omogočiti odsotnost z dela, delavec pa mora predložiti ustrezno dokazilo (na primer potrdilo o vpisu/potrdilo o šolanju), da bo njegov otrok v prihajajočem šolskem letu obiskoval prvi razred. Pravica do odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolca na prvi šolski dan velja za vse delavce, ne glede na vrsto dejavnosti ali sektorja, v katerem delajo.