Slovenski učitelji so po letih 2008 in 2018 lani znova sodelovali v Mednarodni raziskavi poučevanja in učenja TALIS (The OECD Teaching and Learning International Survey). Gre za največjo tovrstno raziskavo, ki s pomočjo vprašalnikov zbira mnenja učiteljev in ravnateljev o poučevanju, delovnih razmerah, šolskem okolju in omogoča glas učitelja pri razvoju politik. Leta 2024 je v njej sodelovalo 55 držav in skupno več kot 250.000 učiteljev, od tega skoraj 11 tisoč osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev iz Slovenije.

Raziskava je pokazala, da so bili osnovnošolski učitelji stari v povprečju 45 let, srednješolski pa 48 let, kar se ne razlikuje veliko od povprečne starosti učiteljev v izobraževalnih sistemih OECD-ja, so sporočili z ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Leta 2008 je bilo starejših od 50 let 24 odstotkov učiteljic in učiteljev na osnovnih šolah, leta 2018 je delež zrasel na 39 odstotkov, lani pa je bilo starejših od 50 let 32 odstotkov. V srednjih šolah je bilo medtem leta 2018 46 odstotkov učiteljev starejših od 50 let, v letu 2024 pa 49 odstotkov. Delež učiteljev, mlajših od 30 let, je bil, podobno kot v predhodnih raziskavah TALIS, tudi v letu 2024 majhen in na nobeni od ravni ni presegel osem odstotkov .

Glede na raziskavo je s svojim delom zadovoljna velika večina učiteljev v Sloveniji – 85 odstotkov učiteljev prve in druge triade v osnovni šoli, 88 odstotkov učiteljev tretje triade in 89 odstotkov srednješolskih učiteljev, vendar so deleži pod mednarodnimi povprečji, poleg tega pa se je v primerjavi z letom 2018 delež znižal za pet odstotnih točk. Manj kot s poklicem na splošno pa so bili leta 2024, še pred plačno reformo, učitelji zadovoljni s svojimi plačami. S plačilom je bila namreč zadovoljna le nekaj več kot tretjina.

Da je učiteljski poklic v družbi cenjen, meni malo slovenskih učiteljev

Nespodbudni so tudi podatki o tem, koliko mladih učiteljev namerava zamenjati poklic. Med mlajšimi od 30 let je namreč 16 odstotkov osnovnošolskih učiteljev prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole, 13 odstotkov učiteljev tretje triade in 17 odstotkov srednješolskih učiteljev izrazilo namero, da bodo v naslednjih petih letih opustili poučevanje. Kot so pojasnili na ministrstvu, se ta delež od leta 2018 sicer ni pomembno spremenil.

Tudi delež učiteljev, ki poročajo o doživljanju veliko stresa na delovnem mestu, se po navedbah ministrstva med letoma 2018 in 2024 ni veliko spremenil. Najmanjši delež učiteljev, ki opozarjajo na velik stres, je bilo v srednješolskem izobraževanju (13 odstotkov), najvišji pa v drugi tiradi osnovne šole (19 odstotkov). Kot najpogostejše vire stresa učitelji navajajo ustrahovanje in žalitve, preveč ur pouka, upoštevanje različnosti učencev, preveč administrativnega dela, reševanje pomislekov staršev ali skrbnikov in vzdrževanje discipline v razredu.

Le sedem odstotkov učiteljev prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole, osem odstotkov učiteljev tretje triade in 14 odstotkov srednješolskih učiteljev meni, da družba ceni učiteljski poklic. Med letoma 2018 in 2024 se je ta delež povečal za od 2 do 4 odstotne točke, vendar je še vedno občutno nižji od mednarodnih povprečij, ki po navedbah ministrstva znašajo med 22 in 38 odstotki.

Učitelji bi si med drugim želeli več usposabljanja za vzgojo učencev

Medtem ko večina učiteljev ocenjuje, da jim je začetno izobraževanje ponudilo dobro razumevanje predmeta, ki ga poučujejo (na različnih ravneh od 84 do 89 odstotkov), jih precej manj (od 37 do 52 odstotkov) meni, da so v okviru začetnega izobraževanja dobili tudi dobro osnovo za uspešno obvladovanje vedenja v razredu. Poleg tega tako osnovnošolski kot srednješolski učitelji v večini ocenjujejo, da so imeli med izobraževanjem dovolj praktičnega usposabljanja za delo v razredu.

Med učitelji, ki so se na šoli, kjer poučujejo, zaposlili manj kot v petih letih pred raziskavo, se je v primerjavi z letom 2018 zelo povečal delež tistih, ki so lani poročali, da so bili v isti šoli vključeni v formalno ali neformalno uvajanje. Za osnovnošolske učitelje tretjega vzgojnoizobraževalnega obdobja se je ta delež povečal s 37 na 66 odstotkov, za srednješolske učitelje pa z 48 odstotkov na 71 odstotkov. "Vendar pa so, kljub povečanju, ti deleži še vedno večinoma pod mednarodnimi povprečji. Med osnovnošolskimi učitelji prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja jih je bilo leta 2024 v vsaj eno od oblik uvajanja vključenih 72 odstotkov, kar pa je višje od mednarodnega povprečja," so ob tem sporočili z ministrstva.

V Sloveniji so skoraj vsi učitelji v zadnjem letu pred raziskavo sodelovali v eni od oblik profesionalnega učenja oz. strokovnega izpopolnjevanja, a ob tem manj kot polovica učiteljev ocenjuje, da je to pozitivno vplivalo na njihovo poučevanje. Področja, za katera učitelji najpogosteje poročajo o visoki ravni potreb po profesionalnem učenju, vključujejo vodenje razreda za izboljšanje vedenja učencev, metode za podporo socialnemu in čustvenemu učenju učencev, poučevanje učencev s posebnimi potrebami in prakse ocenjevanja učencev, so našteli na ministrstvu.

Velik porast šol, kjer za več kot desetino učencev slovenščina ni prvi jezik

Raziskava je pokazala tudi, da se je od leta 2018 izrazito povečal delež osnovnih šol, ki imajo v tretji triadi več kot 10 odstotkov učencev, katerih prvi jezik ni slovenščina, in šol, kjer je vsaj odstotek učencev beguncev. Da poučujejo na šoli, kjer za vsaj desetino učencev prvi jezik ni slovenščina, je poročalo 36 odstotkov učiteljev zadnjih treh razredov osnovne šole, 44 odstotkov pa jih je navedlo, da je na njihovi šoli vsaj odstotek beguncev. Povprečje OECD-ja je sicer 25 oz. 47 odstotkov.

V Sloveniji je učiteljev, ki menijo, da lahko svoje poučevanje precej ali zelo prilagodijo kulturni raznolikosti učencev manj kot v povprečju OECD-ja, ki znaša 63 odstotkov. V prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole je takih 47, v tretjem 42, v srednjih šolah pa 40 odstotkov.

"Zdi se, da učitelji sporočajo, da potrebujejo nekaj pedagoškega miru"

"TALIS je zelo pomembna raziskava za nas, saj z njo prisluhnemo glasu učiteljev. Le s pomočjo učiteljev namreč lahko gradimo kakovosten sistem vzgoje in izobraževanja. Rezultati raziskave kažejo, da so učitelji v Sloveniji dobro pripravljeni in večinoma samozavestni," je na novinarski konferenci ob predstavitvi rezultatov raziskave dejala državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič.

Dodala je, da je raziskava pokazala tudi, da se učitelji spoprijemajo predvsem z izzivi naraščajoče raznolikosti v šolah in z izzivi, ki so povezani z vzgojnim delovanjem. "Prav zato smo v času od izvedbe raziskave v zakonodajo že uvajali spremembe, povezane z vzgojnim delovanjem, vključevanjem priseljencev, pripravljamo pa še spremembe na področju posebnih potreb in ocenjevanja," je poudarila.

"Zdi se, da učitelji z oceno virov stresa sporočajo, da potrebujejo nekaj pedagoškega miru za izvajanje kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa, to je mogoče v prvi vrsti doseči z negovanjem medsebojnih odnosov znotraj kolektivov, z učenci in starši," je še dodala Zupančič. Poudarila je, da je šolstvo pred obdobjem sprememb ob uvajanju novih učnih načrtov, pri pripravi katerih je sodelovala množica učiteljev. "V tem obdobju bo potrebno dobro vodenje in še več poglobljenega sodelovanja med učitelji," je dejala.