V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije opozarjajo na pomanjkanje ustrezno izobraženih učiteljev, s katerim se spopadajo tudi v drugih državah. Zato smo v Sloveniji po mnenju glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja sredi najgloblje in najkompleksnejše krize izobraževanja po osamosvojitvi.
Kljub množici razpisov delovna mesta v šolah ostajajo nezasedena. Ravnatelji in njihovi pomočniki imajo nemogočo nalogo zagotoviti učitelje, obstoječi kader pa je preobremenjen, pojasnjuje pomočnica ravnatelja na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana Mirjana Višnikar Ivić. "Ko pripravljam nadomeščanja, je že zdaj vsak dan treba najti 35 ljudi, kaj bo šele, ko se bodo razširili virusi. Stanje je tako, da bo imel oddelek dve uri pouka, nato pa tri ure ne bo nikogar, ki bi šel v razred, ker ni ljudi. Učenci bodo razpuščeni," je povedala za Radio Slovenija.
Medtem ko je v šolskem letu 2021/22 po podatkih državnega statističnega urada v osnovnih šolah poučevalo 19.614 učiteljev, se je število učiteljev v prejšnjem šolskem letu zmanjšalo na 18.610, čeprav se je število osnovnošolcev v primerjavi s prejšnjim letom povečalo. Tudi število srednješolskih učiteljev je bilo lani nekoliko manjše. V srednjih šolah je bilo namreč v lanskem šolskem letu zaposlenih 6226 učiteljev, medtem ko jih je bilo v letu pred tem 6299.
Po podatkih publikacije Pogled na izobraževanje 2023, ki jo pripravlja Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, so države OECD-ja v letu 2020 v povprečju za izobraževalne institucije namenile 5,1 odstotka BDP-ja, Slovenija pa 4,6 odstotka. To je pomemben kazalnik tega, kakšen pomen država pripisuje izobraževanju, meni predsednica glavnega odbora Sviza Marjana Kolar. Dodala je, da so slovenski učitelji na vseh ravneh izobraževanja plačani slabše kot kolegi v državah OECD-ja, zaradi česar se "postavi pod vprašaj privlačnost učiteljskega poklica". Prav tako so v Sloveniji učitelji primerjalno med najstarejšimi, je pa tudi na ravni OECD-ja in v Evropi učiteljska populacija vse starejša.
Najhujše pomanjkanje učiteljev je v naravoslovju
Na področju izobraževanja učiteljev pri nas je po mnenju dekana ljubljanske pedagoške fakultete Janeza Vogrinca največji izziv, kako zagotoviti dovolj dobro usposobljenih pedagoških delavcev in kako spodbuditi mlade k odločitvi za ta študij. "Plača je ena od zadev, ni pa edina. So tudi pogoji dela, spoštovanje učiteljev in njihovega dela," meni.
V Sloveniji po Vogrinčevih pojasnilih že več let primanjkuje predvsem učiteljev določenih predmetov, na primer fizike, tehnike, računalništva in matematike, v zadnjem času pa primanjkuje tudi učiteljev razrednega pouka in različnih strokovnjakov za delo z osebami s posebnimi potrebami, kot so logopedi ter specialni in rehabilitacijski pedagogi. Pri tem ne smemo pozabiti srednjih strokovnih in poklicnih šol, ki se ravno tako spopadajo z izrednim pomanjkanjem predvsem učiteljev strokovnih predmetov, je dodal v pisnem intervjuju za STA.
Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani ne opažajo bistvenega upada vpisa v njihove programe v zadnjih letih. Na nekaterih programih, kot so logopedija, specialna in rehabilitacijska pedagogika, socialna pedagogika in predšolska vzgoja, imajo vsako leto bistveno več kandidatov, kot je prostih mest, je pojasnil dekan. Po njegovih navedbah pa so v letošnjem letu zaznali manjši interes za vpis na razredni pouk.
"Marsikdo se počuti kot strokovnjak na pedagoškem področju"
Na vprašanje, s kakšnimi motivi se mladi odločajo za pedagoški poklic, odgovarja, da ta poklic izberejo predvsem tisti, ki želijo delati z otroki in mladimi, ki jih želijo poučevati in jim pomagati pri njihovem razvoju, "tisti, ki se zavedajo, da lahko z vzgojo in izobraževanjem številnih generacij mladih pomembno prispevajo k oblikovanju naše družbe in prihodnosti". Med razlogi, ki mlade odvračajo od učiteljskega poklica, pa so po njegovem mnenju verjetno nizka plača, relativno slab ugled učiteljskega poklica v naši družbi, precej administrativnega dela, v zadnjem času pa tudi vedno pogostejši poskusi poseganja staršev v strokovne odločitve učiteljev. Opomnil je, da so vrsto let "opozarjali, da se vsak, ki je šel skozi izobraževalni sistem ali ima svojega otroka v šoli, danes počuti, da je strokovnjak na pedagoškem področju".
Posebno pozornost je treba po njegovem mnenju nameniti motivaciji mlajših za študij naravoslovja. "Zgolj povečanje števila razpisnih mest za posamezne študijske programe zagotovo ne bo dalo želenih učinkov, saj je razvoj interesa za študij dolgotrajen in kompleksen proces, ki se začne razvijati že v predšolskem obdobju in je podvržen različnim pomembnim dejavnikom, ki so povezani s posameznikom in širšo družbo," je pojasnil.
Kot je navedel, pedagoške študijske programe ves čas spreminjajo in posodabljajo in se tako odzivajo tudi na nova znanstvena spoznanja in aktualne dogodke. "Zdaj posvečamo bistveno več pozornosti razvijanju digitalnih kompetenc študentov, poučevanju učencev priseljencev, inkluzivnemu izobraževanju, vzpostavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja, trajnostnemu razvoju in ohranjanju okolja," je pojasnil.
Predvsem pa je po njegovem prepričanju pomembno, da študenti "že med študijem razvijejo sposobnost vseživljenjskega učenja in skrbi za svoj strokovni razvoj". "Samo na ta način bodo lahko učitelji med svojo delovno kariero ves čas usvajali nova znanja. Nemogoče je, da bi znanje, ki ga usvojijo med študijem, zadoščalo za celotno delovno kariero," je poudaril.
Svetovni dan učiteljev je na mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi razglasil Unesco. Dan zaznamujemo kot spomin na 5. oktober 1966, ko sta v Parizu leta 1966 Unesco in Mednarodna organizacija za delo sprejela priporočila o položaju učiteljev, ki veljajo še danes. Priporočila jasno določajo pravice in dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev ter govorijo o položaju, ki bi ga ti glede na zahtevnost dela morali imeti v družbi.
Ta dan praznujejo v več kot stotih državah po svetu. V Sloveniji praznik učiteljev zaznamujemo s tradicionalno podelitvijo nagrad RS na področju šolstva, ki jih podeljujejo od leta 1966. Prejemnike letošnjih nagrad so v sredo razglasili na slavnostni prireditvi v Cankarjevem domu v Ljubljani.