Nagrajenca sta dva od večje ekipe izjemnih strokovnjakov, srčnih kirurgov in anesteziologov iz UKC-ja Ljubljana ter skupine otroških kardiologov in intenzivistov ljubljanske Pediatrične klinike, ki so postavili nov mejnik v medicini. Pri le pol leta starem otroku so uspešno izvedli presaditev srca, ki je pri tako majhnih otrocih zelo zahtevna in izjemno redka.

Finalisti za ime leta 2025 so bili še Samo Curk, Nika Prevc in Domen Prevc, Lara Ulčakar, Marijan Kogej, Maruša Prelesnik Zdešar, Tadej Pogačar, Jurček Nowakk, Janja Garnbret, Špela Šebenik, Aleš Čadež ter Mateja Sattler.

Poslušalci so vsak ponedeljek izbirali med kandidati za ime tedna, tedenski zmagovalci ime meseca, vsakič znova pa izberejo nekoga, ki je naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.

Nagrajenca: To ni samo poklic, je slog življenja

Kšela in Mlakar sta se zahvalila poslušalcem Vala 202 in tudi protikandidatom, vrsti "fantastičnih posameznikov", ki tudi z entuziazmom in zanosom opravljajo svoje delo in poslanstvo. Poudarila sta, da gre za priznanje ekipi, v kateri je skoraj sto ljudi. "To veliko čast sprejemamo s ponižnostjo in veliko hvaležnostjo," sta povedala na dogodku Vala 202.

Mlakar je poudaril, da gre pri presaditvah srca za obsežen, kompleksen program s številnimi sodelujočimi in tudi enormnimi stroški, zato si po njegovih besedah kaj takega lahko privošči samo takšna institucija, kot je klinični center. Kšela je v isti sapi poudaril pomembnost javnega zdravstva. "Trdno sem prepričan, da si večina Slovencev želi, da zdravstvo temelji na zelo jasnih postulatih ali vrednotah, kot so vzajemnost, solidarnost, javnost tega sistema. V državi, v kakršni živimo, z materialnimi možnostmi, kakršne imamo, je povsem jasno, da lahko samo vzajemno in javno zdravstvo, ki temelji na solidarnosti, ponudi izjemno drago in logistično zahtevno medicino. Torej, brez močnega javnega zdravstva ne bomo mogli dosegati takšne vrhunskosti, kot jo zdaj," je povedal.

Slovenija je sicer od leta 2009 v vrhu po številu presaditev na število prebivalcev in tudi po preživetju pacientov. Za tem se skrivajo leta dela in kopičenja znanja. "Z veseljem lahko trdimo, da nam je tudi letos uspelo ponoviti številke, ki jih dosegamo v zadnjih letih," je dejal Kšela.

Kako pa se doktorja spopadata z neizogibnimi slabimi novicami in tragičnimi zgodbami, še posebej tedaj, ko jih morata prenesti staršem? Težko je, je poudaril Mlakar. K sreči pa na eno slabo novico lahko povedo še deset zelo dobrih, kar nekoliko odtehta. "Tako da moram reči, da rad opravljam to delo," je navrgel Mlakar.

Na dogodku so poudarili, da program presaditve organov temelji na donacijah, darovalcev pa je vedno premalo, zaradi česar nekaterim bolnikom preprosto ne morejo pomagati.

Kšela se je po dogodku moral vrniti v operacijsko dvorano. Delo kirurga ni samo poklic, je slog življenja, je poudaril. "V operacijski dvorani je treba preživeti ure in nadure in zagotavljati to, kar je naše poslanstvo: da poskušamo pomagati našim bolnikom po zmožnostih, ki jih imamo."

Izbirali ste med ...

Samo Curk je predsednik društva AETP, v katerem si prizadevajo za transparentnost v slovenski živinoreji in opozarjajo na slabe prakse ravnanja z živalmi v slovenski živilski industriji. Z objavo grozljivih posnetkov kokoši nesnic na eni od slovenskih kmetij so opozorili na neprimerno rejo, za kar bodo pri upravi za varno hrano proti rejcu uvedli prekrškovni postopek, z odločbo pa odredili ukrepe za odpravo neskladij.

Nika Prevc in Domen Prevc sta smučarska skakalca, ki sta na najuspešnejšem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju za slovensko reprezentanco do zdaj v Trondheimu sodelovala pri vseh petih osvojenih slovenskih medaljah. Junaka prvenstva sta osvojila po dve zlati medalji in skupaj tudi eno srebrno, hkrati pa postala tudi prva sestra in brat, ki sta osvojila naslov svetovnega prvaka v smučarskih skokih na istem svetovnem prvenstvu.

Lara Ulčakar je raziskovalka, ki je skupaj z ekipo na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko prvič javno demonstrirala tako imenovano kvantno prepletenost. Ponovitev zgodovinskega eksperimenta, ki so ga pripravili ob mednarodnem letu kvantne fizike, potrjuje pravilnost kvantnega opisa sveta in odpira vrata varni kvantni komunikaciji.

Marijan Kogej je najizkušenejši član idrijske godbe, ki enega od najstarejših pihalnih orkestrov v Evropi s svojim klarinetom bogati že 75 let, sam pa pravi, da mu muziciranje pomeni vse, sicer bi se mu že zdavnaj odrekel. Godbeno društvo rudarjev Idrija letos zaznamuje 360 let glasbe, tradicije in tovarištva.

Maruša Prelesnik Zdešar, urednica Malih sivih celic, ene najprepoznavnejših oddaj na Televiziji Slovenija, ki že tri desetletja dokazuje, da je znanje vrednota. Ni samo televizijska oddaja, temveč rezultat priprav učencev, mentorjev in celoletnega dela šolskih krožkov, s spodbujanjem radovednosti, vztrajnosti in skupinskega dela pa tudi zgled zdrave tekmovalnosti.

Tadej Pogačar je slovenski kolesarski šampion, ki je še četrtič zmagal na Dirki po Franciji. Na zahtevni in najprestižnejši tritedenski preizkušnji je še šesto leto zapored stopil na zmagovalni oder, letos osvojil tudi pikčasto majico najboljšega hribolazca, kot najmlajši kolesar z osvojitvijo svoje četrte rumene majice pa presegel še en mejnik v že tako izjemni karieri.

Jurček Nowakk je vodja odbora in planinec, ki v okviru Planinske zveze Slovenije skrbi, da se v planine in gore odpravljajo tudi gibalno ovirani. Ob deseti obletnici jim je z 41-člansko slovensko odpravo, v kateri so bili tudi invalidi na vozičku ter slepi in slabovidni, uspel edinstven podvig. V šestih dneh so se povzpeli in spustili na Mali Matterhorn in Breithorn.

Janja Garnbret je športna plezalka, ki je na svetovnem prvenstvu v športnem plezanju v Seulu naslovu svetovne prvakinje v težavnosti dodala še naslov najboljše na balvanih. S tem je v zbirki najboljše plezalke na svetu med dvanajstimi osvojenimi odličji na svetovnih prvenstvih že deset zlatih.

Špela Šebenik je urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa na 1. programu Radia Slovenija, na katerem že 60 let nastaja radijska oddaja Lahko noč, otroci!. Ob jubileju so predstavili tudi knjižno izdajo zbirke pravljic, ki so bile del odraščanja in večerne družinske rutine številnih generacij.

Aleš Čadež je letošnji inovativni mladi kmet, ki je na 11. evropskem kongresu mladih kmetov v Bruslju prejel še naziv najboljšega mladega kmeta leta. Kot prvi Slovenec do zdaj se je med 31 kandidati iz 27 držav dokazal s svojim delom in prepričal strokovno žirijo, poleg glavnega priznanja pa je prejel tudi nagrado za najboljši projekt energetske učinkovitosti.

Mateja Sattler je predstavnica aktivistk in aktivistov iz Anhovega in okolice, ki so prejeli priznanje za delo na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v letu 2025. Po številnih ovirah so leta 1996 dosegli dokončno zakonsko prepoved azbesta v Sloveniji, letos pa tudi spremembo Uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov ter dokazali, da se z vztrajnostjo lahko presežejo tudi politični in gospodarski interesi.