Kako lahko samoevalvacija postane naravni del razvoja šole in ne le še ena obveznost? V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo mag. Silvo Kastelic, ravnateljico Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki s svojim kolektivom uspešno prepleta samoevalvacijo z razvojnim načrtovanjem, vizijo in vsakodnevnim delovanjem šole.
Na njihovi šoli samoevalvacija ni ločen proces ali dodatno administrativno delo, temveč integralni del strateških dokumentov, razvojnih načrtov in pedagoškega vsakdana. Na sistematičen način skrbijo, da so razvojna področja usklajena, cilji skupni, dokumenti med seboj povezani, rezultati pa uporabljeni za izboljšave, ki se dotikajo celotne šolske skupnosti.
V ospredju je sodelovanje celotnega kolektiva – učiteljev, strokovnih delavcev, vodstva in tudi dijakov. Na šoli verjamejo, da je kakovost rezultat skupnega razmisleka, preglednega načrtovanja in rednega spremljanja napredka. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi zunanji strokovnjaki (npr. iz Centra RS za poklicno izobraževanje, Filozofske fakultete, Zavoda RS za šolstvo), ki šoli nudijo teoretični okvir in podporo pri oblikovanju celostnega pristopa k razvoju.
Skozi pogovor z ravnateljico mag. Silvo Kastelic izvemo, kako na šoli:
• uporabljajo samoevalvacijo kot orodje za izboljševanje kakovosti poučevanja in delovanja šole,
• skrbijo, da se samoevalvacija ne »drobi« po različnih dokumentih, ampak ostaja povezana, ciljno usmerjena in smiselno vključena v celotno načrtovanje,
• spodbujajo medpredmetno sodelovanje in deljenje dobrih praks, tudi znotraj šole – z hospitacijami in predstavitvami primerov iz prakse,
• razvijajo kulturo kakovosti kot počasen, a vztrajen proces, ki vključuje vse ravni šolskega delovanja,
• sodelujejo z lokalno skupnostjo in vključujejo glas dijakov, ki aktivno izražajo želje, sodelujejo pri organizaciji dejavnosti in sooblikujejo šolski utrip.
Pomemben poudarek epizode je tudi na uporabi standardiziranega vprašalnika EPOS, s katerim so na pobudo šolske komisije za kakovost oblikovali skupne cilje in poskrbeli, da je v proces vključen celoten kolektiv. EPOS jim ne daje le strukture in tem za razmislek, ampak tudi konkretno podporo pri razumevanju in nadgradnji lastnega dela, načrtovanju prihodnjih korakov in sledenju napredku.
Epizoda ponuja številne navdihujoče uvide v to, kako lahko samoevalvacija postane živa praksa – prepoznavna, vključujoča in usmerjena k skupnemu izboljševanju. V ospredju ni birokracija, temveč kultura sodelovanja, zavedanja in odgovornosti, ki jo skupaj gradijo vsi – od vodstva do učiteljev, od dijakov do zunanjih strokovnjakov.
Vabljeni k poslušanju in razmisleku o tem, kako lahko samoevalvacija postane naravni del razvoja vsake šole in pomembno prispeva h kakovosti vzgoje in izobraževanja!
Citat
Mag. Silva Kastelic: »Okolje zaupanja in varnosti je v šolskem prostoru zelo pomembno za vse – tako za zaposlene kot za dijake.«
