V radijski rubriki None in nonoti se pogovarjamo z našimi nonoti in nonami. Ob začetku šolskega leta smo v Domu upokojencev Nova Gorica obiskali nekdanjo učiteljico Emo Otrin. "Rojena Cerkljanka, iz hribov, Cerkno," ponosno pove in tudi, da že dolga leta živi v Novi Gorici. Številnim njeno ime prebudi spomine na šolske klopi. Bila je učiteljica slovenskega jezika na eni od osnovnih šol. "To so lepi spomini, res lepi. Ko danes srečam kakšnega učenca, se objamemo, so veseli. 'O, tršica!' Tako so nam rekli. In sem zelo vesela. Se spomnim določenih razredov, da smo bili prijatelji. Včasih so rekli, da sem prestroga. A ni dolgo tega, kar sem srečala enega učenca, ki je rekel: Kar ste nas slovnice naučili, to znamo. Ker danes moj mulo ne zna nič več."

Otroci ne znajo napisati treh stavkov v lepi slovenščini

Včasih so otroci v šoli pisali veliko spisov, obnov knjižnih del, ki so jih prebrali. Danes je drugače, nam še pove. Njen vnuk je imel v osmem razredu en sam spis v celem letu. "In jaz sem ga dobila popolnoma nepismenega. Je včasih zabrundal: Ne grem k noni, ker bomo samo slovenščino gulili."

Danes mladi manj berejo, pravi. "Kriva je moderna tehnologija, telefoni. Samo to klikajo. Če mi kdo od mladih kaj sporoči, mi napiše tako, da ne razumem, kaj je želel povedati. Žalostna sem, da učenci, otroci, ne znajo napisati dveh, treh stavkov v lepi slovenščini. To je velika težava."

Del težave so tudi starši, ki trdijo, da njihovi otroci doma vse znajo za pet, čeprav šolske ocene tega ne kažejo. "Mlajše kolegice mi stalno govorijo, da je s starši postal velik problem. Vsi cenijo svoje otroke, da bi morali biti odličnjaki. Jim pa ne sledijo, koliko delajo, kod hodijo po šoli, kje hodijo zvečer."

Ko je bila ona mlada, so se bali zvečer iz hiše, da ne bi srečali učitelja. "Danes je velika težava v permisivni vzgoji. Starši ne obvladujejo več svojih otrok." Ker so starši vehementni, jim težko da kak nasvet. "Kolikor časa porabiš za svoje otroke, toliko se ti nekje obrestuje."