Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj je na skupno 246 straneh pripravil podrobno poročilo Kakovosti življenja v Sloveniji - Poročilo o razvoju 2025. Vsebuje veliko različnih raziskav, vezanih na Slovenijo, predvsem je veliko tudi primerjav z drugimi evropskimi državami. Tokrat predstavljamo del iz tega poročila ki se nanaša na domišljijo mladih v Sloveniji.
| Celotno Poročilo: Kakovosti življenja v Sloveniji - Poročilo o razvoju 2025, je dostopno v tem dokumentu. Rezultati raziskave, ki se nanašajo na stanje domišljije pri otrocih in mladih v Sloveniji, je od strani 54 do 58. |
Kakšno je torej stanje domišljije mladih v Sloveniji?
Domišljija je bila v Sloveniji desetletja zelo nizko vrednotena želena lastnost otrok, po zadnjih meritvah pa je najnižje vrednotena med članicami EU. V zgodnjem otroštvu je domišljija ključna za osebni in kognitivni razvoj otroka, pozneje v življenju pa za oblikovanje posameznikove identitete in razvoj njegovih spretnosti. Pomembna je tudi kot družbena vrednota, saj ustvarjalnost v izobraževalnih sistemih, gospodarstvu, umetnosti in znanosti omogoča bolj inovativen, vključujoč in trajnostni družbeni razvoj. Ko je ustvarjalnost cenjena in spodbujena na družbeni ravni, lahko pripomore k reševanju številnih izzivov, tudi za izboljšanje
kakovosti življenja posameznikov in skupnosti.
V Sloveniji so bile do leta 2010 najbolj želene lastnosti otrok lepo vedenje, samostojnost in
odgovornost, med najmanj želenimi pa domišljija (Turnšek in Rožič, 2010). Tudi zadnja raziskava za obdobje 2017–2022 je pokazala podpovprečni pomen domišljije za razvoj otroka.
| Kakšna raziskava je PISA? |
|---|
| PISA je Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (Programme for International Student Assessment). Je mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti. Izvaja se pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Raziskava poteka v triletnih ciklih, prvi cikel je bil izveden v letu 2000. |
Dosežki dijakov pri ustvarjalnem mišljenju so bili leta 2022 med slabšimi v EU. Raziskava PISA je ustvarjalno mišljenje mladih merila na podlagi uspešnosti njihovega pisnega in vizualnega izražanja, reševanja družboslovnih in naravoslovnih problemov ter različnih spretnosti.
Dosežki mladih so bili pri ustvarjalnem mišljenju med slabšimi v EU, slabši kot v povprečju EU pa tudi pri vseh spretnostih in področjih ustvarjalnega mišljenja. Največji zaostanek za drugimi državami je bil glede uživanja pri učenju novih stvari in zahtevnem šolskem delu, najmanj uspešni pa so bili pri reševanju naravoslovnih problemov.
Kako je pri dijakih?
Podobno kot v v drugih državah so tudi fantje v Sloveniji dosegli slabše rezultate kot dekleta, le da je bila razlika med spoloma večja kot v povprečju EU. Slabše rezultate kot vrstniki so dosegli dijaki z najslabšim socialno-ekonomskim položajem in priseljenci. Slabo je bila ocenjena tudi samozavest dijakov pri iskanju ustvarjalnih idej, pripovedovanju izvirnih zgodb, ustvarjalnem izražanju, iskanju dobrih idej za znanstvene poskuse, pri reševanju sporov,
spoprijemanju z družbenimi izzivi. Skromno so ocenili tudi uporabo domišljije in veselje do pustolovstva. Svojo pripravljenost za ustvarjalnost in pridobivanje novega znanja so ocenili najslabše med državami EU.
Glede svoje ustvarjalnosti je več dijakov kot v številnih drugih državah EU menilo, da je ne morejo (zelo) spremeniti. Manj kot v EU jih je menilo, da so lahko ustvarjalni pri katerem koli predmetu. Nekoliko višje so se uvrstili glede stališča, »da se ustvarjalnost lahko izrazi le z umetnostjo«, razmeroma odprti so bili za umetnost in refleksijo.
Odprtost šol za ustvarjalnost mladih je v Sloveniji skromna
Otroci in mladi v Sloveniji imajo številne možnosti za razvijanje ustvarjalnosti, vendar pa njihovo ustvarjalno mišljenje ni v jedru izobraževalnih procesov. Šole sicer razvijajo ustvarjalnost mladih pri pouku tako znotraj kurikuluma kot z najrazličnejšimi interesnimi in podobnimi dejavnostmi, čeprav so ravnatelji leta 2022 ocenili, da je odprtost šol za ustvarjalnost v Sloveniji skromna. V svojih ocenah so poudarili tudi, da se v šolah razvijanju ustvarjalnosti namenja premalo pozornosti in da učitelji pri pouku razmeroma redko uporabljajo strategije poučevanja, ki spodbujajo ustvarjalno mišljenje. Nekoliko bolje so strategije poučevanja za spodbujanje ustvarjalnosti ocenili dijaki.
V sredino držav EU se je Slovenija uvrstila glede udejstvovanja dijakov v ustvarjalnih dejavnostih. Podobno se je uvrstila tudi glede na ponudbo tovrstnih dejavnosti v šolah. V Sloveniji je veliko možnosti za razvijanje ustvarjalnosti otrok in mladih, ki jih ponujajo šole v sodelovanju s kulturnimi in drugimi ustanovami; bogato in kakovostno ponudbo omogočajo tudi druge kulturnoumetniške in športne organizacije (glasbene šole, planinska, gimnastična, taborniška in druga športna društva, Hiša eksperimentov in drugi).
