Vodja mestnega oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje Marija Fabčič je na novinarski konferenci pojasnila, da razlika med stroški, ki jih ima Mestna občina Ljubljana v cenah programov, in tistimi, ki jih plačujejo iz proračuna, znaša 27 odstotkov, "zato predlagamo takšno podražitev".

Ocenjujejo, da bodo letos v vrtcih imeli 9.980.000 evrov več dodatnih stroškov kot leta 2022. "Vseh 27 odstotkov ne bodo krili starši, starši bodo v povprečju krili nekoliko manj kot 15 odstotkov," je dejala.

Razliko do 27 odstotkov bodo krili iz mestnega proračuna. "Gre za draginjsko subvencijo, ki jo v letošnjem letu uvajamo zaradi teh izrazito visokih stroškov," je pojasnila. Ob sprejetju podražitve na mestnem svetu bo 15 odstotkov višja cena vrtcev naslednje leto na letni ravni pomenila 3.400.000 evrov dodatnih plačil staršev za programe vrtca, občina pa bo iz proračuna dodala 6.600.000 evrov.

Med bistveno povečane stroške v vrtcih sodijo povečanje minimalne plače z 886,63 evra na 1203,36 evra, povečanje izhodišč v plačni lestvici in s tem povečanje plač za 4,5 odstotka, povečanje plač za en plačni razred za vse javne uslužbence in povečanje za pomočnice vzgojiteljic za dodatne tri plačne razrede.

Na povečane stroške so vplivali tudi sprostitev izplačila redne delovne uspešnosti, povečanje plač zaradi rednega napredovanja, povečanje regresa za letni dopust, povečanje regresa za prehrano in sprememba načina plačila povračila stroškov prevoza na delo in z dela.

"Na področju materialnih stroškov, torej ogrevanja, vode, plina, elektrike, smo imeli v lanskem letu izrazito rast stroškov, prav tako na področju živil, ki je presegla inflacijo, ki je v tem času od 1. septembra 2019 do konca julija znašala 20 odstotkov," je dodala Fabčič.

Opozorila je, da bodo morali vrtci z notranjimi rezervami sami kriti določen del materialnih stroškov, saj jim mestna občina ne bo priznala vseh stroškov, ki so jih prinesli inflacija in podražitve. Župan Zoran Janković pa je dejal, da bo k zmanjšanju stroškov pripomogla tudi reorganizacija vrtcev v Ljubljani, ki je v pripravi. Pričakuje, da bo ta omogočila nižje materialne stroške in prehrano "iz domačih logov", torej kratke prehrambne verige.

Fabčič je dejala, da je mestna občina nazadnje povišala ceno vrtcev leta 2019, tudi takrat pa so staršem dali dodatne popuste. Pred tem pa so ceno povišali leta 2008. "V 16 letih je to tretja podražitev vrtcev, prva je bila minimalna, leta 2019 druga in zdaj tretja. To bi morali razumeti," je podražitev komentiral Janković.

Občina je sicer pozvala vlado, naj država krije del stroškov v javnih vrtcih, ki so nastali zaradi povišanj plač zaposlenih v vrtcih. Janković je danes dejal, da so z državo "še v pogovorih". Isto je vlado pozvalo tudi Združenje mestnih občin Slovenije, a so nekatere občine že pred odgovorom povišale cene vrtcev, v Ljubljani pa so počakali na september.

Na razpis občine se ni prijavila nobena taksi služba, ki bi prevažala otroke v Center Janeza Levca

Janković je na novinarski konferenci tudi pojasnil, da bo občina težavo s prevozi otrok v Center Janeza Levca reševala med šolskim letom. Doslej so prevoze po Ljubljani razpršenih otrok opravljali s taksijem, vendar se na junija lani objavljen razpis občine ni javil noben ponudnik, je poročal Dnevnik.

Šoloobvezni otroci imajo sicer po zakonu pravico do brezplačnega prevoza v šolo in nazaj. Zaplete pa se pri otrocih s posebnimi potrebami, ki javnega prevoza niso zmožni samostojno uporabljati, obenem pa so razpršeni po vsej Ljubljani.

Strošek taksija je doslej financirala ljubljanska občina. Letos pa se na njen razpis ni prijavil nihče, so spomnili na Dnevniku. Slab odziv na razpis je presenetil vse, je za STA povedal ravnatelj Centra Janeza Levca Matej Rovšek. Kot je povedal, so z občino pri urejanju šolskega prevoza vedno dobro sodelovali, je pa res, da se je na razpis že v preteklem obdobju javil samo en ponudnik, Taxi Rondo.

Janković je na novinarski konferenci dejal, da je občina zato kot alternativo ponudila brezplačne kartice urbana za otroka in spremljevalca ali kritje kilometrine staršu, ki ta prevoz opravi v lastni režiji. Rovšek je v odgovoru za STA dodal, da so rešitev za večino učencev že našli.

"Hkrati se s tem odpirajo priložnosti, da šola skupaj s starši nauči otroka samostojne rabe javnega prevoza, kar pa se zagotovo obrestuje v nadaljnjem življenju in vpliva na kakovost življenja osebe z motnjo v duševnem razvoju kot tudi celotne družine," meni Rovšek. Pojasnil je, da je v preteklem šolskem letu približno 120 učencev uporabljalo linijski prevoz, število teh učencev pa se iz leta v leto povečuje.

V mnogih primerih pa propadli razpis pomeni večji angažma staršev pri prevozu otroka v šolo, vendar po Rovškovih navedbah zato noben otrok ni ostal doma. Primere mater samohranilk z otroki, ki ne morejo uporabljati javnega prevoza, pa bodo na občini reševali posamezno, je napovedal župan.

Janković ob tem ne vidi smisla v ponavljanju razpisa, ki od ponudnika sicer zahteva večje število vozil in izpolnjevanje okoljskih in drugih zahtev. Župan ne ve, kaj bi lahko v njem spremenili, da bi pritegnili večje število ponudnikov. Če družba z večjim številom vozil, ki je prevoze opravljala doslej, ni oddala prijave na razpis, tedaj Janković dvomi, da se bo nanj prijavil nekdo z enim vozilom.