Visokokakovostna vzgoja in izobraževanja otrok na segmentu trajnostne mobilnosti ostaja pomemben cilj tako programa Varno na kolesu kot tudi ZRSŠ in partnerjev, med njimi Agencije za varnost prometa (AVP), Policije, AMZS in drugih sodelujočih.

V Centru varne vožnje AVP so strokovnjaki ob tej priložnosti spregovorili o tem, kako otrokom zagotoviti varno in samostojno pot v šolo oz. kako jih opremiti z znanjem in izkušnjami, da bodo kot kolesarji kos prometnim izzivom. Ob zaključku usposabljanja je v okviru programa Varno na kolesu potekala razglasitev finalistov razpisa Postajam kolesar, kjer so učenci pokazali svojo ustvarjalnost, znanje in zrel razmislek o varni mobilnosti.

Prometna vzgoja v osnovnih šolah je veliko več kot priprava na kolesarski izpit. To je bila rdeča nit predstavitve mag. Marte Novak in Mojce Dolinar iz Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ), ki sta na usposabljanju izpostavili ključne sistemske premike v razumevanju prometne pismenosti otrok. "Popolnoma varne poti ni. Pomembno je, da se zavedamo nevarnosti v okolici šol, zato je ključno, da učenci dobro poznajo svojo šolsko pot. Prav tako jih moramo izobraževati, opolnomočiti in pripraviti na vsakodnevne prometne situacije. Pri tem ima šola izjemno pomembno preventivno vlogo," poudarja mag. Marta Novak.

V nadaljevanju pojasnjuje, da prometna vzgoja ni zgolj priprava na izpit: "Vzgoja za prometno kulturo je eno redkih področij, kjer ima učitelj neposreden vpliv na otrokovo varnost – danes, jutri in dolgoročno. Prometna pismenost pomeni razumevanje prostora, drugih udeležencev in širšega družbenega konteksta."

Novak je predstavila tudi prenovljeni Koncept usposabljanja za vožnjo kolesa in kolesarski izpit v osnovni šoli (ZRSŠ), ki ga je leta 2024 potrdil Strokovni svet za splošno izobraževanje. Kot zavezujoči del koncepta je ta določil celovito usposabljanje za vožnjo kolesa in opravljanje kolesarskega izpita. Pomembna novost prenovljenega dokumenta je, da se teoretična prometna znanja po novem sistematično vključujejo v obvezni program osnovne šole, zlasti v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Poseben poudarek je na teoretičnem znanju, učenju praktičnih spretnosti na poligonu ter na praktični vožnji v cestnem prometu s kolesom.

"Namen kolesarskega izpita je spodbujati samostojno vožnjo s kolesom ter s tem trajnostno mobilnost, ki jo šole uresničujejo z različnimi praktičnimi dejavnostmi. Spretnostna vožnja na poligonu poteka v okviru dneva dejavnosti (npr. športni dan, tehniški dan), praktična vožnja po cesti pa v skupinah po pet učencev, kot del razširjenega programa v sklopu gibanje in zdravja," pojasnjuje Novak.

Na pomen celovitega usposabljanja za varno vožnjo s kolesom je opozorila tudi Mojca Dolinar iz ZRSŠ, ki je dodatno poudarila vlogo šolskega okolja, staršev in skupnosti pri izgradnji prometne kulture med mladimi.
"Ukrepi, ki jih uvajamo, so usmerjeni v večjo prometno varnost ter vključevanje šol, staršev in lokalnih skupnosti v izobraževanje otrok za varno in odgovorno udeležbo v prometu. Prometna pismenost tako postaja del učnega procesa za vse učence, ne glede na opravljanje kolesarskega izpita. Prenovljeni ‘Koncept usposabljanja za vožnjo kolesa’ izpit ne obravnava le kot preverjanje znanja, temveč kot osebni mejnik v osamosvajanju učencev, kjer se prepletajo znanje, vrednote in samozavest. Posebej izpostavi tudi pomembno normativno določbo, da lahko učitelj med praktičnim izpitom spremlja največ pet učencev (tri v prilagojenem programu), kar potrjuje visoko stopnjo odgovornosti. Učitelj mora biti zgled in opora na poti v samostojno in trajnostno mobilnost," sklene Dolinar ter šole pozove, naj trajnostno mobilnost vključijo v svojo vizijo in se povežejo z lokalnimi deležniki.

Hitrost brez zaščite je lahko usodna
Dr. Irena Janžekovič Žmauc iz Javne agencije RS za varnost prometa (AVP) je v nadaljevanju predstavila simulacijo prometne teže – pripomoček, ki omogoča doživetje, kako se masa telesa ob trku poveča glede na hitrost. Z izkustveno postavitvijo so udeleženci začutili, zakaj je hitrost brez zaščite lahko usodna, in kako to znanje učinkovito prenesti učencem. Ob tem je izpostavila aktualne izzive, kot so električni skiroji in spremenjeno vedenje mladih v prometu, ter poudarila ključni cilj AVP – Vizijo 0, torej nič smrtnih žrtev in nič hudih poškodb na cestah. AVP v tekočem letu načrtuje izvedbo 16 nacionalnih preventivnih akcij, med njimi Pasavček, Bodi viden, Vozim pametno, partnersko podpirajo program Varno na kolesu in pripravljajo tudi številna usposabljanja, gradiva za šole ter s pomočjo demonstracijskih naprav prometno varnost približajo učencem na razumljiv in otipljiv način.

Lani več kot 1.500 nesreč s kolesarji
Popoldne je bilo posvečeno vsakdanjim vprašanjem: kako otroke naučiti varnega ravnanja na cesti, kaj storiti, ko gre kaj narobe, in kje je vloga učitelja v celotni prometni verigi. Matjaž Leskovar iz Policije je učiteljem predstavil ključne izzive s terena – od najpogostejših kršitev kolesarjev, kot so vožnja brez luči, uporaba telefona med vožnjo, neuporaba čelade in vožnja pod vplivom alkohola, do nevarnosti, ki izhajajo iz precenjevanja otrokove sposobnosti presoje v prometu. Poudaril je, da imajo tako učitelji kot starši ključno vlogo pri oblikovanju otrokovega razumevanja in odzivanja v prometnih situacijah, saj so vodniki in trenerji, ne zgolj prenašalci teoretičnega znanja.

Svoje sporočilo je podkrepil z zgovornimi podatki iz prakse. Opozoril je, da so kolesarji med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu. V letu 2024 je bilo v nesrečah udeleženih 1.507 kolesarjev – štirje so izgubili življenje, 244 pa jih je bilo huje poškodovanih. Kar 56 % teh nesreč so povzročili kolesarji sami, predvsem zaradi neprilagojene hitrosti, neupoštevanja prednosti, vožnje v napačni smeri in premajhne varnostne razdalje. Poseben izziv predstavljajo tudi električna kolesa, pri katerih število nesreč narašča, prometna varnost pa se slabša. Dejan Letnar iz AMZS je poudaril pomen prometne preventive kot dolgoročne šolske kulture. Z učitelji je delil primere dobre prakse ter spomnil, da je preventiva del vsakdanjega odnosa, ne le letnega dogodka.

Znani finalisti programa Varno na kolesu
V šolskem letu 2024/2025 v programu Varno na kolesu sodeluje več kot 130 osnovnih šol, kjer učenci skozi ustvarjalne in praktične naloge krepijo prometno pismenost, razvijajo kritično razmišljanje in utrjujejo zavedanje o pomenu varnega kolesarjenja. Med najboljše so se letos uvrstile osnovne šole iz različnih slovenskih regij, ki so s svojimi nalogami izstopale po ustvarjalnosti, globini razumevanja prometne problematike in visoki angažiranosti.

V prviem sklopu tekmovanja so se med najboljših osem uvrstile OŠ Dolenjske Toplice, OŠ Srečka Kosovela Sežana, OŠ Jurija Vege Moravče, OŠ Sveti Tomaž, OŠ Mislinja, OŠ Toneta Tomšiča Knežak, OŠ Tišina ter OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu. Finalisti drugega sklopa, Aktivno na kolesu, bodo znani konec maja, ko se bo zaključilo tudi zbiranje šolskih kolesarskih kilometrov.
Izžrebali so tudi štiri osnovne šole, ki bodo junija obiskale Policijsko akademijo v Tacnu. Učenci bodo imeli priložnost pobliže spoznati delo policistov, njihovo opremo in sodelovati v preventivnih delavnicah, ki jih bo vodila Policija. To posebno doživetje čaka učence iz OŠ Dušana Muniha Most na Soči, OŠ Podbočje, OŠ Cankova in OŠ Cirkovce.

Predstavnici programa Varno na kolesu iz družbe Butan plin, Tanja Medved Voglar in Maja Zužič, sta ob razglasitvi poudarili pestrost programa, ki otroke bogati s samozavestjo, kritičnim mišljenjem in občutkom za prometno odgovornost. "Naloge jih spodbujajo k razmišljanju o skupnosti, opazovanju prometnih razmer in aktivnejšemu preživljanju prostega časa," poudari Tanja Medved Voglar. "Otroci ne postajajo zgolj varni kolesarji, temveč tudi razmišljujoči in aktivni državljani – pripravljeni na izzive življenja, ne le na izpit," zaključi.