Razstava z naslovom Pravljična tehnika, ki jo v Tehniškem muzeju Slovenije (TMS) v Bistri odpirajo danes, je namenjena predvsem otrokom, a bodo marsikaj zanimivega na njej našli tudi zgolj mladi po srcu. Gre za osrednjo letošnjo občasno razstavo muzeja, ki na inovativen in interaktiven način povezuje slovensko otroško in mladinsko literaturo s predmeti, ki jih hrani muzej.

Z razstavo želijo pokazati, da knjige pripovedujejo tudi zgodbe, ki se zelo dotikajo našega vsakdanjega življenja. Med razstavljenimi predmeti bodo obiskovalci tako našli tudi kralje, prince in princese, zmaje, pa tudi cepce, ki niso zgolj samo pravljični junaki.

Glavno izhodišče pri izboru nekaj več kot 25 knjig, ki jih predstavljajo na razstavi, je prav njihova povezava z muzejskimi predmeti iz različnih zbirk. Avtorici razstave, ki so jo pripravljali približno leto dni, sta muzejska svetnica v TMS-ja Irena Marušič in vodja Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu Ajda Kozjek. Za oblikovalsko podobo razstave je poskrbela Urša Kres iz Idea:list studia.

Pravljična tehnika ni zgolj muzejska razstava, z njo želijo tudi spodbujati k branju, pravi Marušič. Del razstave je tako poseben bralni kotiček, poimenovan Knjižni molj. Prostor, kjer so zbrali na razstavi predstavljene knjige, obiskovalce vabi ne samo k branju, ampak tudi k ugotovitvi, ki jo zagovarjata avtorici razstave, da ima skoraj vsaka knjiga kakšen element tehniške dediščine. Obiskovalci si bodo lahko tudi prek QR-kode prenesli seznam razstavljenih knjig.

Razstava je razdeljena na več sklopov, kot so na primer dom, kmetija in prihodnost, vse pa povezuje cesta. Dopolnjuje jo šest avtorskih zvočnih knjig v slovenščini in angleščini, ki so namenjene predvsem tistim, ki še ne znajo brati ali raje poslušajo.

A bolj kot na najnovejšo tehnologijo so po besedah Marušič pri postavitvi razstave stavili na magičnost stvari. Otroci se bodo tako po razstavi lahko podali peš, imeli bodo tudi možnost, da zajahajo Krpanovo kobilico, morda čarovniško metlo ali si bodo za spremljevalca izbrali dežnik v stilu znamenite pravljice Moj dežnik je lahko balon.

Razstavo dopolnjuje tudi manjša publikacija, ki je svojevrsten delovni zvezek z ilustracijami Matjaža Dekleve. Ta otroke vodi čez razstavne predmete, vsebuje različne naloge in jih na koncu tudi povabi, da se preizkusijo v pisanju pravljic in jo napišejo na temo naslova razstave.

Kdo bo v prihodnosti ustvarjal pravljice?
Ob koncu zadnjega sklopa se razstava prav po Zvitorepčevo zazre v prihodnost in se med drugim ob vedno bolj prisotni umetni inteligenci sprašuje, kdo bo v prihodnosti ustvarjal pravljice. Odgovorov razstava ne želi in noče dajati, a "kot vsaka pravljica si želimo, da bi tudi ta zgodba imela srečen konec", pravi Marušič.

Na razstavi je predstavljena tudi pravljica z naslovom Muzejska dežela tehnike, ki je nastala prav s pomočjo umetne inteligence.

Del razstave Pravljična tehnika bo predvidoma ob koncu leta postavljen tudi v Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, kjer bodo v ospredju slovenska knjižna dela z junaki, ki telefonirajo, pišejo pisma in podobno, tako da se bo seznam knjig, ki se povezujejo z različnimi muzejskimi predmeti, povzpel na 47. Razstava bo v Tehniškem muzeju Slovenije na ogled do konca prihodnjega leta.