Nacionalna koordinatorica cepljenja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Marta Grgič Vitek je pojasnila, da je RSV najpogostejši povzročitelj akutnega bronhiolitisa majhnih otrok. Za preprečevanje okužb in težkega poteka bolezni pri majhnih otrocih je na voljo cepljenje nosečnic med 24. in 36. tednom nosečnosti. "Na ta način lahko zaščitijo svojega otroka v prvih šestih mesecih življenja, ko je najbolj ranljiv," je pojasnila Grgič Vitek.

Brezplačno cepljenje proti RSV-ju je za nosečnice v Sloveniji na voljo od septembra 2024, lani so cepili 1000 nosečnic, do letošnjega septembra pa približno 2200, kar je 20 odstotkov vseh nosečnic, je navedla Grgič Vitek. Za zdaj je potreben en odmerek.

Nosečnicam poleg tega priporočajo tudi cepljenje proti gripi in oslovskemu kašlju. Za ta cepiva lahko po besedah ginekologa in porodničarja Mihe Lučovnika mirno trdijo, da so varna in učinkovita tako za nosečnico kot za otroka. Cepivo proti RSV-ju ne vsebuje živih mikroorganizmov, tako da ne more povzročiti okužbe ali poškodbe pri plodu. Protitelesa se nato prek posteljice prenesejo na otroka, prenašajo pa se tudi na materino mleko, zato dojenje nudi še dodatno zaščito, je pojasnil.

Dva do tri odstotke otrok, ki se okužijo z RSV-jem, potrebuje bolnišnično oskrbo

Z RSV-jem se do drugega leta okužijo praktično vsi otroci, pri večini okužba poteka v blagi obliki, kot prehlad, je navedla pediatrinja Marina Praprotnik. Med 10 in 50 odstotki otrok, ki so okuženi, pa zboli za težko obliko, bronhiolitisom, ki povzroči težko dihanje in piskanje v prsih.

Dva do tri odstotke teh otrok potrebuje tudi bolnišnično zdravljenje, ki jim lahko nudi le podporno simptomatsko zdravljenje. Od tega približno 10 do 15 odstotkov otrok potrebuje umetno predihavanje z respiratorjem, kar je po besedah Praprotnik izredno težko stanje. "K sreči je smrtnost zaradi bronhiolitisa v zahodnih državah zelo redka, lahko pa pri otrocih povzroči dolgoročne posledice, večkrat imajo potem astmo in dolgotrajno piskanje," je dejala.

Majhni otroci pri okužbi nehajo jesti, težko dihajo, piska jim v pljučih in hropejo

Pediatrinja in infektologinja Tatjana Mrvič pa je poleg cepljenja poudarila še pomembnost preventivnih ukrepov preprečevanja okužbe, saj majhne dojenčke poleg RSV-ja ogrožajo tudi drugi virusi. Starše majhnih otrok je tako pozvala k skrbi za higieno, umivanju rok in gibanju na svežem zraku. "Ne pustite, da bi bolni ljudje pestovali vašega otroka ali pa da bi prihajali na obisk," je dejala. Svetovala je tudi, da starši morebitnega starejšega sorojenca v prvih mesecih po rojstvu novorojenčka vzamejo iz vrtca.

Majhni otroci pri okužbi praviloma nehajo jesti, težko dihajo, piska jim v pljučih in hropejo. V teh primerih je po besedah Mrvič treba obiskati zdravnika.

Cepljenje priporočajo tudi starejšim od 60 let, ker ima lahko tudi pri njih okužba težji potek bolezni, še posebej, če so imunsko oslabljeni ali imajo pridružene bolezni. Za starejše je sicer cepljenje samoplačniško.

Pri odraslih se okužba z RSV-jem najpogosteje kaže kot blaga prehladna bolezen ali poteka celo brez simptomov. Večje tveganje za težji potek okužbe z RSV-jem in zaplete (bronhitis, pljučnica) imajo starejši odrasli, še posebej tisti, ki imajo oslabljen imunski sistem ali kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni ali kronične pljučne bolezni. Poleg tega lahko RSV poslabša obstoječe kronične bolezni, kot so astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen in srčno popuščanje, kar lahko privede do resnih in potencialno smrtno nevarnih zapletov, so zapisali na NIJZ-ju.