Pradižnik najbolje uspeva v zmernem podnebju in in je enoletna rastlina, za katero je značilno, da se pogosto ovija tudi okoli drugih rastlin. Sadika paradižnika lahko v višino doseže tudi do tri metre. Ima liste, ki merijo od deset do petindvajset centimetrov. Velja za izjemno sočen plod. Foto: Pixabay
Paradižnik ima zelo malo kalorij, vode pa vsebuje kar 94 odstotkov. Ima 1 % beljakovin, 0,3 % maščob in 4 % ogljikovih hidratov ter veliko vitaminov in določene organske kisline, ki ugodno vplivajo na notranje organe. Zaradi visoke vsebnosti vode pa tudi osvežuje in odžeja. Njegova prednost je tudi ta, da ga zrelega lahko jemo surovega, kuhanega ali popečenega. In čeprav spada med sadje, ga jemo kot zelenjavo. Foto: Pixabay
Pripravimo ga lahko na veliko različnih načinov. Nepogrešljiv je na piknikih in na pici, v omakah z mletim mesom in podobno. Foto: Pixabay
Paradižnikov je več vrst, vsem najbolj znan pa je okrogel, rdeč paradižnik. Ta vsebuje veliko sadne kisline, medtem ko ima tako imenovani mesnati paradižnik v sebi večji delež mesa. Je bolj sladek, saj vsebuje manj sadne kisline. Verjetno vsem dobro poznana vrsta paradižnika je tudi koktajl paradižnik, imenovan tudi češnjevec. Od drugih se razlikuje po svoji majhnosti in barvi, ki je lahko rdeča, rumena ali oranžna. Foto: Pixabay
Vsebuje veliko vitamina A in C. Obogaten je tudi z minerali, še posebej s kalcijem, železom in magnezijem. Paradižnik je znan kot hrana, ki pogasi žejo, nas osveži in spodbuja apetit. Foto: Pixabay