Gospod Zvezda je prišel z neba. Na travniku je našel srebrnik in si v trgovini zanj kupil kolaček, dežnik in barvico. Za uro, na kateri je plesala prelepa plesalka, pa mu je zmanjkalo denarja. Srečal je pikapolonice in jim dal barvice, da so si na krila narisale pikice. Polžu, ki je izgubil hiško, je dal kolaček, da si je iz njega lahko naredil še lepše domovanje. Kos je želel imeti bela žametna krila. Dobil jih je … in še dežnik po vrhu, da se ne bi zmočila. Vsi so bili srečni, le gospod Zvezda je kar naprej vzdihoval in mislil na plesalko z ure. Zaljubil se je vanjo in ni je mogel pozabiti. In prijatelji, ki niso več mogli poslušati njegovega vzdihovanja, so mu jo kupili. Za dobrega prijatelja bi kaj takega storili tudi vi, mar ne? Saj zato pa so prijatelji: da kaj lepega storimo zanje.