Zgodba o Sneguljčici, deklici z lasmi, črnimi kot ebenovina, poltjo, belo kot sneg in ustnicami, rdečimi kot kri, je otrokom že davno zlezla v srce. S čudovitimi ročnimi lutkami je tokrat nastala poetična zgodba o tisti pravi, notranji lepoti, prijateljstvu in ljubezni, ki premaga nevoščljivost in hudobijo. Nežna princeska se kljub pomoči prijaznega frizerja, ki proti vsem ukazom njene hudobne mačehe poudari Sneguljčičino lepoto, znajde sama v temnem gozdu. Živali, ki se zberejo ob njej kar naenkrat niso več divje zveri in palčki, ki en za drugim pridrobencljajo k speči deklici poznajo poleg dragih kamnov tudi vrsto pesmi: pozdravno, pa oprostilno, pa ljubezensko. Ta pride na vrsto na koncu, ko lepi kraljevič poskrbi za srečen konec.

Lutkovno gledališče Ljubljana