Sodobna tehnologija je del našega vsakdana in brez tako imenovanih pametnih telefonov ali tablic si življenja skoraj ne moremo več predstavljati. A ne samo odrasli.
S pametnimi tehnologijami so zasvojeni že najmlajši
Otrok v prvih letih življenja za svoj normalni razvoj potrebuje živo igro, raziskovanje, veliko pristnega stika z odraslo osebo. A strokovnjaki poudarjajo, da so že pri najmlajših vidne posledice zasvojenosti. "Otroci begajo naokoli, potrebujejo veliko dražljajev, ne morejo se umiriti, ne marajo branja, umirjenih dejavnosti, ne vzpostavljajo očesnega stika, imajo slab besedni zaklad, tudi pozneje se težje izražajo, težko izražajo svoja čustva oziroma se spopadajo s frustracijami, imajo več vedenjskih težav, gibalno so manj spretni, nimajo fine motorike," nekaj posledic strne pediatrinja Anja Radšel. Čezmerna uporaba digitalnih tehnologij se pri najmlajših kaže tudi v strukturnih spremembah nekaterih delov možganov. Otroci so zato kognitivno manj sposobni, imajo težave pri branju, pisanju in zbranosti. Zato je sekcija za primarno pediatrijo izdala smernice za uporabo pametnih telefonov in seznam priporočil. Do drugega leta starosti naj ne bi uporabljali prenosnih naprav, do petega leta manj kot uro na dan in le v navzočnosti odrasle osebe, do devetega leta največ uro, do dvanajstega uro in pol, do 18. leta starosti pa največ dve uri na dan. "Ob tem sta vsekakor pomembna tudi način uporabe in vsebina. A ta priporočeni čas je pri marsikom vsaj od dva- do trikrat presežen," opozarja pediatrinja.
Vse se začne že v zibelki
Rodimo se s 100 milijardami možganskih celic. Pred desetimi leti se je prilagoditev možganov na intenzivne dražljaje začela šele v tretjem triletju osnovne šole, danes pa že v zibelki. "Otrok že v zibelki dobi elektronsko igračo, ki predvaja slikanico z metuljčkom. In ta metuljček je v to slikanico tako vkomponiran, da bo teh 100 milijard možganskih celic pomirjenih in zadovoljnih, da bo otrok srečen, pomirjen in ne bo razmetaval igrač in ne bo se plazil," ponazori Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. "In če se otroku tri, štiri, pet let dogaja, da na dan preživi tri, štiri, pet, šest ur na teh elektronskih slikanicah, se možgani prepričajo, da je fokus življenja na teh 20, 40 centimetrih."
Gost oddaje opozarja na težave že pri eno- do dvoletnikih, ki nočejo jesti brez zaslona. Hranjenje, ki je osnovno opravilo, povezano s preživetjem, je pri teh otrocih povezano z dražljaji. Toda če že tako majhnega otroka navajamo na intenzivne dražljaje, ko opravlja osnovne zadeve, "le kakšne dražljaje bo potreboval kot osnovnošolec, da se bo redno umival, delal domače naloge, da bo sploh hodil v šolo", se sprašuje Kramli.
Nekemične zasvojenosti in digitalna demenca
Število primerov nekemične zasvojenosti strmo narašča in jih je celo več kot zasvojenosti z mamili, kar je opazno tako med odraslimi kot otroki. Vendar predšolskih otrok v Centru za zdravljenje zasvojenosti ne obravnavajo, ampak usposobijo starše, da znajo v takem primeru ravnati in da znajo vzpostaviti oziroma so sposobni oblikovati neko družinsko kulturo uporabe nove tehnologije, pojasnjuje Miha Kramli. Pomembna je tudi prostorska higiena, kar pomeni, da je treba razmisliti, kje naj bodo te naprave. "Staršem se zdi samoumevno, da soda vina ne postavijo v sobo, ni pa samoumevno, da v sobo ne damo telefona, računalnika, PlayStationa."
Digitalna demenca pa je razmeroma nov pojem, povezan s pretirano rabo elektronskih naprav. O njej je v knjigi z enakim naslovom pisal nemški nevroznanstvenik Manfred Spitzer, vodja Univerzitetne psihiatrične bolnišnice v Ulmu. Naši možgani so danes zaradi signalizacije z zaslonov samo v enem dnevu obremenjeni enako, kot so bili prej v dveh letih. Pred to obremenjenostjo se zaščitijo tako, da sprocesirajo samo lahke, nezahtevne podatke ali pa zahtevne vsebine shranijo le za kratek čas. Vzrok je nepravilna uporaba nove tehnologije, zaradi katere možganom ne uspe več shraniti zahtevnih podatkov. Oba sogovornika pa poudarjata, da smo odrasli največji zgled otrokom pri varni uporabi digitalnih tehnologij.
