Kot so poudarili na ponedeljkovi novinarski konferenci v Ljubljani, so smernice rezultat večletnega dela široke skupine strokovnjakov različnih specialnosti ter odziv na visoko prevalenco pomanjkanja vitamina D med prebivalci Slovenije, zlasti v zimskem času ter pri starejših odraslih in drugih ogroženih skupinah. Smernice so potrdili relevantni razširjeni strokovni kolegiji pri ministrstvu za zdravje in združenje endokrinologov Slovenije, kar jim daje močno strokovno verodostojnost, je NIJZ objavil na spletni strani.
Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D so nastale na podlagi epidemioloških študij, ki so pokazale zelo slabo preskrbljenost s tem vitaminom med slovensko populacijo, je v uvodu povedala endokrinologinja Marija Pfeifer. Dodala je, da smernice niso namenjene določenim bolezenskim stanjem, "ampak predvsem zdravi populaciji in nekaj ogroženim skupinam, ki še vedno spadajo v zdravo populacijo, a so bolj ogrožene za pomanjkanje vitamina D."
Kot je poudarila, vitamin D uravnava presnovo kalcija in fosfata, ki je nujen za normalno rast in obnovo kosti ter delovanje mišic. Številne metaanalize in randomizirane nadzorovane raziskave z dodajanjem vitamina D pa v zadnjem času dokazujejo tudi ugodne učinke vitamina D na zmanjšanje pojavnosti avtoimunskih bolezni in akutnih okužb dihal. Študije dokazujejo, da lahko dodajanje vitamina D zmanjša umrljivost bolnikov z nekaterimi vrstami raka, dokazano zmanjša pojavnost sladkorne bolezni pri osebah z visokim tveganjem zanjo in nekoliko zmanjša splošno umrljivost. Ugodni učinki so bolj izraženi pri osebah, ki so imele pred začetkom raziskav znižane ravni vitamina D, kot je to v večini značilno za slovensko populacijo, je navedla.
| Slovenske smernice - vitamin D |
|---|
| Slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D so nacionalne smernice in so namenjene predvsem zdravim prebivalcem. Zasnovane so glede na starost in stopnjo prehranjenosti, saj osebe z debelostjo potrebujejo dvojne priporočene odmerke. Posebej so izpostavljeni (in ogroženi zaradi pomanjkanja) nosečnice in doječe matere ter populacija starejših in drugih, ki pretežno bivajo v zaprtih prostorih. Odrasli Slovenci naj v razširjenem zimskem času (od oktobra do aprila) dodajajo vitamin D3 v odmerku 800-1000 E na dan, starejši od 65 let pa 1000-2000 E. Prebivalci DSO-jev in vsi tisti, ki med 10. in 16. uro pretežno bivajo v zaprtih prostorih, naj te odmerke prejemajo vse leto. Vitamin D je najučinkovitejši, če ga jemljemo vsak dan. Dodajanje vitamina D v velikih odmerkih na daljša časovna obdobja (enkrat na mesec ali celo na več mesecev) ni učinkovito in je lahko celo škodljivo. Največji še varen dnevni odmerek vitamina D je 4000 E za osebe starejše od 11 let, 2000 E za tiste stare od 1-11 let in 1000 E za otroke v prvem letu starosti. V smernicah še priporočamo, da bi bila zdravila z vitaminom D na voljo v lekarnah v prosti prodaji. Smernice naslavljajo tudi zdravstvene in politične odločevalce, da zavzamejo proaktivno stališče za njihovo uresničevanje in implementacijo v slovenskem prostoru. Velik del otrok in mladostnikov ima premalo vitamina D. Posebej ranljivi so mladostniki, pri katerih se v zadnjih letih opaža naraščanje pomanjkanja vitamina D. Obdobje rasti in pubertete je čas, ko otroci in mladostniki pridobivajo največ kostne mase, hkrati pa se razvija tudi imunski sistem. Zadostna preskrbljenost z vitaminom D v tem času prispeva k zdravim kostem in boljšemu delovanju imunskega sistema. Pediatrinje in pediatri priporočajo dodajanje vitamina D vsem otrokom in mladostnikom tudi po dopolnjenem prvem letu starosti, najmanj od začetka oktobra do konca aprila. Najbolje je, da se vitamin D predpiše kot zdravilo na recept, saj je tako zagotovljena kakovost preparata. Predpis pediatra zagotavlja, da vsi otroci in mladostniki dobijo enakovreden dostop do vitamina D, starši pa se lahko posvetujejo o primernem odmerku in izbiri. Pomanjkanje in hudo pomanjkanje vitamina D je v slovenski populaciji žensk v rodni dobi izrazito visoko (pozimi ima 45 % žensk ravni vitamina D pod 30 nmol/L in 90 % ravni pod 50 nmol/L). Pomanjkanje vitamina D je povezano z večjo pojavnostjo zapletov v nosečnosti in slabšimi izidi pri novorojenčkih. Rezultati metaanaliz raziskav v nosečnosti nakazujejo, da dodajanje vitamina D zmanjša tveganja za preeklampsijo, nosečnostno sladkorno bolezen in prezgodnji porod ter boljše izide pri novorojencih, učinki so ugodnejši z odmerki, večjimi od 600 IE. Čeprav prepričljivi podatki o optimalnem dnevnem odmerku vitamina D niso na voljo, priporočamo, da ženske pred načrtovano nosečnostjo, med njo in v času dojenja jemljejo 800-1000 IE vitamina D, ženske s čezmerno telesno maso ter debelostjo pa dvojne odmerke (1600-2000 IE). Največji še dovoljeni dnevni odmerek je 4000 IE in ne predstavlja tveganj za nosečnico ali plod. V novih slovenskih smernicah priporočajo dodajanje vitamina D v obliki zdravil ali prehranskih dopolnil izbranim ogroženim skupinam, drugim zdravim prebivalcem Slovenije pa svetujejo jemanje vitamina D v razširjenem zimskem času. |
Pomanjkanje vitamina D v Sloveniji zelo razširjeno
Danes dostopni podatki kažejo, da je pomanjkanje vitamina D v Sloveniji zelo razširjeno in predstavlja pomemben javnozdravstveni izziv, je poudaril Igor Pravst z Instituta za nutricionistiko. V obdobju podaljšane zime biosinteza vitamina D v človeški koži namreč praktično ne poteka, zato so prebivalci v tem času skoraj v celoti odvisni od prehranskega vnosa oziroma dodajanja vitamina D, je navedel.
Ob tem je poudaril rezultate več raziskav inštituta o tem, kakšna je preskrbljenost prebivalstva z vitaminom D. Nacionalna raziskava NutriHealth je pokazala, da ima pozimi kar okoli 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije pomanjkanje vitamina D, približno 40 odstotkov pa celo hudo pomanjkanje. "Ti rezultati so zelo skrb vzbujajoči," je navedel.
Še bolj skrb vzbujajoče so razmere v nekaterih ožjih populacijskih skupinah. Letos objavljeni rezultati raziskave NutriCare so namreč pokazali še večje stopnje pomanjkanja vitamina D med prebivalci domov za starejše odrasle (DSO) skozi vse leto.
"Skoraj polovica prebivalcev DSO ni dodajala vitamina D, prevalenca hudega pomanjkanja pri njih pa je bila tudi poleti kar 50-odstotna," je opozoril. Zelo pomembni so po njegovih navedbah tudi rezultati o dejavnikih tveganja iz projekta Nutri-D, kjer so ugotovili, da so za pomanjkanje vitamina D še bolj ogrožene osebe s čezmerno telesno maso ali debelostjo.
