"Alkohol, ki ga zaužije nosečnica, iz njenega krvnega obtoka skozi posteljico prosto prehaja v plodovo kri. Pri plodu alkohol doseže enako ali celo višjo koncentracijo kot pri nosečnici. Ker je plodova sposobnost presnove alkohola manjša, ostane in deluje v njegovem telesu tudi dlje časa," ob mednarodnem dnevu fetalnega alkoholnega sindroma poudarjajo strokovnjaki.

Alkohol lahko poškoduje otrokove možgane in druge organe, odvisno od tega, kdaj med nosečnostjo mu je izpostavljen, so podarili na NIJZ-ju. Najbolj so ranljivi možgani, ki se razvijajo vso nosečnost. Poleg tega izpostavljenost alkoholu poveča tveganje za splav, mrtvorojenost, prezgodnje rojstvo, nizko porodno težo, nenadno smrt dojenčka, hkrati pa je tudi edini vzrok za spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD).

Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom je eden glavnih preprečljivih vzrokov za prirojene nepravilnosti pri otroku, poudarjajo pri NIJZ-ju. FASD, ki nastane zaradi izpostavljenosti zarodka ali ploda alkoholu, se kaže na različne načine. Posledice so lahko trajne telesne težave, kot so prirojene nepravilnosti na srcu, ledvicah, jetrih, prebavnem traktu, kosteh in endokrinem sistemu, težave z vidom in s sluhom, vedenjske in duševne motnje ter učne težave, ki se lahko pokažejo tudi šele takrat, ko otrok začne obiskovati šolo.

V Sloveniji spekter fetalnih alkoholnih motenj nadpovprečno razširjen

"Med nosečnostjo ni varna nobena pijača, ki vsebuje alkohol, ne rdeče ali belo vino, ne pivo, liker ali druga alkoholna pijača. Odsvetovano je tudi pitje brezalkoholnih vin in piv, saj je v njih še vedno lahko do pol volumskega odstotka alkohola, kar pomeni tveganje za vnos alkohola, četudi majhnih količin," poudarja Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ-ja.

Strokovnjakinja poudarja izsledke novejših raziskav, ki nakazujejo, da lahko tudi pitje alkohola pri moških pred spočetjem vpliva na kakovost semenčic in zdravje otroka. Čeprav so ti vplivi še predmet raziskav, je priporočljivo, da tudi bodoči očetje razmislijo o opustitvi pitja alkohola v obdobju načrtovanja nosečnosti. Med najpomembnejšimi dejavniki pri opuščanju pitja alkohola v nosečnosti NIJZ poudarja informiranost, odnos družbe in usklajena mnenja stroke ter odnos drugih.

"Podatki kažejo, da vsaka četrta nosečnica ne spremeni svojega odnosa do pitja alkohola in v nosečnosti še naprej pije. Verjetnost, da bo opustila pitje alkohola, je večja, če okolica od nje ne pričakuje, da bo pila alkohol," je ob tem sporočila Maja Roškar z NIJZ-ja. Po svetu naj bi s FASD-jem živelo skoraj osem ljudi na tisoč prebivalcev, v Evropi, kjer je razširjenost največja, pa skoraj 20. V Sloveniji ima po ocenah svetovne raziskave FASD 21 na tisoč otrok in mladostnikov do 16. leta.