Papaja je sladek, aromatičen južni sadež, ki na prvi pogled spominja tudi na melono ali hokaido bučo. Njeno ime izhaja iz karibske besede apapai. Začeli so jo gojiti v Mehiki, dandanes pa se pojavlja predvsem v tropskem in subtropskem pasu, kjer je vreme zelo toplo.

Papaja je lahko okrogle, jajčaste, podolgovate ali hruškaste oblike s tanko, usnjato, rumenkasto-zeleno lupino. Rumeno, oranžno ali rožnato rdeče sadno meso je sladko kot melona in zelo sočno za uživanje. Tudi peške v notranjosti so užitne, vendar za Evropejce bolj nenavadnega okusa. Peške se uporabljajo tudi kot začimba, v večjih količinah pa imajo odvajalni učinek. Foto: Pixabay
Poglejte, kakšno zanimivo drevo! Neverjetno, kajne? Malce spominja na palmo, raste pa na ilovnatih tleh v vlažnem tropskem in subtropskem podnebju. Raste hitro, sadeže pa rodi že prvo leto. Foto: Pixabay

Zakaj ne raste v Sloveniji?
Za rast potrebuje papaja posebne podnebne razmere, saj ima rada toplo in vlažno podnebje. Vso leto mora imeti zadostno količino vlage, na rast sadežev pa lahko vpliva že lažja zmrzal. Papaja ima odlično lastnost, da raste in zori preko celega leta, zato lahko v državah ob ekvatorju njene plodove obirajo vse leto. Rastlina zraste zelo hitro, tudi do 10 metrov visoko.
Pri nas takšnih pogojev ni, ker ni dovolj toplo.

V Sloveniji jo lahko kupimo v bolje založenih trgovinah ali kakšni večji tržnici. Foto: Pixabay
V kulinariki se jo uporablja na zelo različne načine in lahko ponudi k različnim jedem. Tako jo lahko ponudimo samostojno kot sadje ali v kombinaciji z mesom, ribami, rižotami, testeninami. Zelo obogatijo vsako jed. Seveda so zelo slastne tudi sladice in kreme iz papaje. Foto: Pixabay
Papaja vsebuje veliko provitamina A ter vitaminov B5 in C. Vsebuje tudi encim papain, ki beljakovine razgrajuje v aminokisline, sodeluje pri nastajanju prebavnih encimov, izboljšuje beljakovinske razmere v celicah, zdravi bolezni pomanjkanja beljakovin ter krepi srce in ožilje. Vitamini v papaji pa krepijo tudi imunski sistem. Foto: Pixabay