Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič pravi, da je vprašanje obdarovanja železna stalnica ob koncu šolskega leta. Veseli jo, da se želijo otroci zahvaliti, da je ta gesta izraz spoštovanja do učiteljev, ki z učenci in dijaki preživijo velik del dneva. "Sama bi si želela, da ta dobri odnos ob koncu šolskega leta ostane kot zahvala. Zelo jasna so zakonska določila, kaj sploh sme učitelj sprejeti. Vrednostni boni ali denarne zahvale so prepovedane. Če pa se otroci zahvalijo na primer s svojimi risbami, morda šopkom rož in podobno, je to dobrodošlo. Kar nekaj časa je bila polemika, da je to nedopustno za javne uslužbence. Ampak učitelji so več kot samo javni uslužbenci. Učitelj celo leto dela z otroki, dela več ur na dan. Dela in z njimi preživlja čas, zato menim, da je zahvala na mestu."
A kdo naj se s tem ukvarja? Starši v skupinah na družbenih omrežjih v teh dneh razpravljajo o tem, kaj kupiti, koliko denarja zbirati, kdo naj denar zbira itd.
Mojca Mihelič svetuje, naj otroci v šoli ne zbirajo denarja. "Tudi če ne gre za velike zneske, je to lahko sporno. Sicer pa vemo, da učitelji ne smejo sprejeti darila, ki je vredno več kot 100 evrov, oz. morajo to potem prijaviti šoli oziroma pooblaščencu. Zato naj se pri obdarovanju fokusirajo na tisto, kar učiteljem največ pomeni. In otroci zagotovo zelo dobro poznajo učitelja. Če se kdaj zgodi pretiravanje, je to pretiravanje staršev."
Darilo ni naloga staršev, temveč naj o njem razmišljajo otroci, poudarja Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije. "Starši lahko preložimo organizacijo in idejo otrokom, naj oni razmislijo, kako bi bilo za razrednika dobro, ali naj bo to v obliki druženja, aktivnosti ali izdelka. Lahko je to čestitka, zahvala, risba, nabran šopek rož s travnika. Ni treba takoj v trgovino po prvo skodelico z imenom razredničarke ali razrednika, ki je lahko potem le nabiralec prahu. Podpiramo torej, da naj bo ideja in izvedba v domeni otrok. Tudi v nižjih razredih se znajo marsikaj dogovoriti. Vsak lahko nariše risbico in se sestavi album. Vemo za zelo različne primere. Mogoče je konec osnovne šole dobra ideja, da se podari sadika drevesa, če vemo, da ima učitelj vrt."
Dijaki, ki smo jih o tem spraševali na novogoriških ulicah, so nam povedali, da je obdarovanje iskren izraz hvaležnosti. "Normalno, ker imamo zelo fajn razredničarko; ne samo na gimnaziji, temveč v celi Sloveniji, če ne širše. Zagotovo ji bomo kaj podarili, ker nam je res pomagala. Podarili ji bomo nekaj majhnega, ker se spodobi nagraditi celoletno delo."
"Zelo sem vesela, ker slišim take izjave, ker učitelji se zelo trudimo celo šolsko leto. Na koncu leta se pozna tista hvaležnost v vedenju otrok, ko nas objamejo, se nam zahvalijo," pa po slišanih izjavah pravi učiteljica Jasna Černic z osnovne šole Milojke Štrukelj v Novi Gorici. Dodaja, da učitelji pogosto pustijo sled, ki v mladih ostane za vedno.
Mojca Mihelič se spomni, da so ji učenci pred leti podarili koš čokoladic, saj so vedeli, da jih ima res rada. V spominu pa ji je ostala tudi lesena pručka z vžganimi imeni učencev. "Še danes jo uporabljam in se spomnim te generacije."
