Govora o tem, da je delovnih zvezkov ponekod preveč, kar predstavlja velik strošek za starše, je bilo že veliko. Vse glasnejša pa so opozorila, da otroci zaradi tega vse manj pišejo v navadne zvezke, vse težje oblikujejo samostojne stavke in daljša besedila, kar prispeva k slabši pismenosti. Težava je, ker so naloge v delovnih zvezkih zelo poenostavljene – od učencev zahtevajo obkroževanje, podčrtovanje, povezovanje, vstavljanje besed v prazna okenca itd., namesto da bi zahtevale izražanje v polnih stavkih.

Direktor Pedagoškega inštituta in profesor retorike Igor Ž. Žagar pravi, da take naloge zelo osiromašijo kognitivni razvoj otroka: "In če je to v prvi triadi, je to res katastrofa. Branje in pisanje se namreč konsolidirata nekje do desetega leta." Stvar je že precej 'zavožena', pravi: "Gimnazijska komisija za slovenščino zadnji dve leti poroča, da je izražanje v esejih izrazito slabo, da je izrazito padlo. Sam na fakulteto dobim študente, ki pišejo, kot bi pisali SMS-sporočila drug drugemu, brez velikih začetnic, glagolov, ločil."

Poenostavljene naloge zahtevajo znanje na najnižjih stopnjah

A kljub temu še ne gre vreči puške v koruzo. Dober primer, kako se da tudi drugače, so učitelji na ljubljanski osnovni šoli v Trnovem, kjer pri veliko predmetih delovnih zvezkov ne uporabljajo. Negativnih posledic poenostavljenih nalog se namreč zavedajo že dolga leta, pove ravnateljica Đulijana Juričić: "Take naloge spodbujajo doseganje ciljev na najnižjih taksonomskih stopnjah. Če se mora učenec izražati skromneje, se tudi navadi na skromnejše izražanje."

Ko je sama še poučevala fiziko in bila hkrati avtorica nagrajenega kompleta delovnih zvezkov, teh ni uporabljala: "Delovnega zvezka nisem mogla uporabljati, saj je vsaka ura drugačna, vsak oddelek je drugačen. Namesto tega sem vsako uro pripravljala gradiva, ki so sledila napredku učencev, njihovim potrebam."

Anita Godler na Osnovni šoli Trnovo uči peti razred: "To pomeni, da poučujem večino predmetov, delovne zvezke pa uporabljam le pri matematiki. Gradiva pripravljam sama ali skupaj z otroki in so zato avtentična. V tem šolskem letu sem dala zelo velik poudarek pisanju v zvezke. Vzame pa res veliko več časa, kot da samo vzameš delovni zvezek, odpreš na tej in tej strani in rešuješ. Sama pa želim, da učenci berejo daljša besedila in potem tvorijo naloge, bodisi matematične bodisi družboslovne. Se pa zelo dobro vidi, da imajo otroci, ki so uspešnejši, več stika z daljšim besedilom."

Petra Kos na Osnovni šoli Trnovo poučuje nemški jezik: "Na naši šoli malo drugače poučujemo jezike, odkar sem tukaj, torej dvajset let. Poučujemo brez delovnih zvezkov, ker se nočemo omejevati z njimi. Mi bi radi uporabili jezik kot sredstvo za spoznavanje drugih vsebin, ogromno se posvečamo medpredmetnim povezavam, aktualnemu dogajanju, avtentičnim dogodkom in potem nam je delovni zvezek samo ovira. Opazim, da so učenci motivirani, imajo interes za učenje in za obisk nemščine, ker jih ne omejujemo z 'odprite na strani 12', ampak se pogovarjamo o temah, ki njih zanimajo. Sama bi rada, če vzamejo kateri koli nemški časopis v roke, da znajo razbrati kontekst, da ga razumejo."

Bolje manj nalog in tiste bolj poglobljene

Čeprav delovni zvezki z vnaprej pripravljenimi nalogami učitelju delo olajšajo, ga hkrati tudi zelo omejijo, znanje učencev pa osiromašijo. Dekanja pedagoške fakultete Karmen Pižorn se strinja, da je dodatno delo za učitelja, če mora sam pripravljati naloge: "Potem je treba to pregledati, dati povratno informacijo … Ampak mislim, da je včasih bolje narediti manj nalog, pa tiste bolj poglobljene, kot pa samo hiteti čez učbenik ali delovni zvezek. Opiši, napiši argument, zakaj tako misliš, tega manjka."

"Če sam pripraviš gradiva, sam izbiraš tipe nalog, vsebino, zahtevnost, ki bodo vodili učenca, da dosega čim boljše znanje. Če dam naloge izbirnega tipa, je vedno zraven še argument, zakaj si se tako odločil, dokaži z izračunom, premislekom," pojasni ravnateljica Osnovne šole Trnovo.

Učenci vse manj berejo in tudi vse manj pišejo. Težko jim je prepisovati daljša besedila, kaj šele oblikovati proste spise. Če jim bomo zaradi tega stvari olajševali, bo vse le še slabše. Poiskati moramo novo pot. Ena možnost je, da učitelji pripravljajo naloge sami, prilagojene potrebam določenega razreda. Druga pa, da delovne zvezke predrugačimo, predvsem pa, da jih podvržemo strokovni presoji, tako kot je bilo nekoč (do l. 2005) in kot še vedno velja za učbenike. To sito bi bilo nujno, pravi dekanja pedagoške fakultete: "Predvsem pri določenih predmetih so lahko tudi strokovne napake v delovnih zvezkih, ker jih nihče ni pregledal."

Na ministrstvu o ponovni strokovni presoji in zmanjšanju delovnih zvezkov

Z zavoda za šolstvo so odgovorili, da so delovni zvezki lahko učitelju dragocena podpora, ko pa zavzamejo osrednje mesto pri pouku, omejujejo učiteljevo ustvarjalnost in vodijo k rutinskemu in manj poglobljenemu pristopu. Zavedajo se dilem glede vsebinske zahtevnosti in jezikovne kakovosti posameznih delovnih zvezkov, to namreč vpliva na razvoj pismenosti in učnih dosežkov. Učitelje zato spodbujajo, naj delovne zvezke presojajo kritično, naj jih jemljejo kot eno izmed mogočih podpornih orodij, in ne kot edino vodilo pri izvedbi pouka.

Da poenostavljene naloge vplivajo na upad bralne pismenosti, so potrdili tudi na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Pravijo, da na to opozarjajo tudi podatki različnih raziskav. V okviru celovite kurikularne prenove razmišljajo o kakovosti delovnih zvezkov in ponovni uvedbi strokovnega potrjevanja. Sprašujejo se o potrebnosti delovnih zvezkov, še posebej v zgodnjem obdobju opismenjevanja. Razprave na ministrstvu potekajo tudi o manjši uporabi delovnih zvezkov oziroma spodbujanju učinkovitejših oblik dela z besedilom.

Edini, ki torej v tem trenutku lahko kaj spremenijo, so učitelji. Od otrok naj zahtevajo več pisanja, čeprav se bodo otroci temu upirali. In naloga je tudi na starših – naj ne bodo kritični, če delovni zvezki ne bodo vsi izpolnjeni. Več pozornosti naj raje namenijo temu, koliko so popisani navadni zvezki.