Ko nekdo, ki ga imamo radi, umre, ga ne moremo več videti ali se pogovarjati z njim. To nas naredi žalostne – temu rečemo žalovanje, saj osebo pogrešamo. Včasih jokamo, včasih se spominjamo lepih trenutkov, na 1. november pa obiščemo pokopališče.
1. november je zato po vsem svetu dan žalovanja za umrlimi, pravimo mu tudi dan mrtvih. Običaj je, da obiščemo grobove in v krogu družine in prijateljev mislimo na to osebo. Foto: BoBoŽalovanje pomeni, da se učimo živeti naprej, čeprav smo izgubili nekoga, ki nam je veliko pomenil. Včasih čutimo žalost, jezo, osamljenost – in vse to je čisto normalno. Pomaga, če o tem govorimo, če rišemo, pišemo ali se spominjamo stvari, ki smo jih z njim doživeli. Vsak žaluje po svoje in ni prav ali narobe, kako se počutimo. Foto: BoBoGotovo so spomini najbolj sveži, če je oseba, ki smo jo imeli radi umrla pred kratkim. Kljub temu, da so to eni najbolj neprijetnih občutkov, se je potrebno naučiti, da najdemo pogum in energijo, da ne ostanemo predolgo v žalosti, saj nas to lahko zelo ovira. Foto: EPA