
Na virusno pljučnico tako najpogosteje kažejo: slabo počutje in mišična oslabelost, oteženo dihanje, suh kašelj, rahlo zvišana telesna temperatura.
Bakterijske pljučnice pa imajo precej bolj tipično sliko in očitne simptome: povišana telesna temperatura, mrzlica, kašelj z gnojnim izmečkom ali brez, težko dihanje, bolečine v prsih, ki se običajno stopnjuje ob globokem vdihu, zadihanost brez kakršnih koli telesnih naporov.
V obeh primerih zelo težko dihamo, lovimo sapo, lahko nam tudi piska v prsih.

Kako zdravnik ugotovi, da res gre za pljučnico in ne le močnejši prehlad ali gripo?
Pljučnice ni težko odkriti – zdravnik lahko pravilno diagnozo postavi že s preprostim poslušanjem dihanja s stetoskopom. Ker pa je za zdravljenje pomembno, kako je napredovala bolezen, je ena prvih preiskav, za katero se odločajo zdravniki, rentgensko slikanje pljuč, ki pokaže razširjenost okužbe v pljučnem tkivu.
Z dodatnimi preiskavami vzorca izmečka – torej tistega, kar bolnik izkašljuje – pa se ugotavlja, katera bakterija oziroma virus je kriv za bolezen.
