Karina Habe se z glasbo ukvarja tako teoretično oziroma strokovno – je doktorica psihologije in deluje kot profesorica na Oddelku za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani – kot tudi praktično, saj je članica in ustanoviteljica ženske vokalne skupine Katrinas.

Glasbo ljudje že od rojstva naprej dojemamo s čutili, ob njej zaznavamo različna čustva. Ni namreč skrivnost, da nas mirna glasba na določena glasbila zelo pomirja, spet druga nas morda vznemiri, nam ne ustreza, spet tretja pa nam lahko da ogromno energije, da bi kar plesali. Vse to doživljamo že kot dojenčki, pozneje malčki, otroci, mladostniki in odrasli. Glasba ima v našem življenju zelo veliko vlogo, tudi terapevtsko, in je pomemben del izražanja ne samo čustev, ampak tudi pozneje odnosa do sveta in izražanja.

O tem, kako glasba vpliva na otroke, smo nekaj odgovorov našli pri Katarini Habe.

Kaj bi kot psihologinja dejali, kako vpliva glasba na otroke že od rojstva naprej?

Glasba vpliva na človekov razvoj že od prenatalnega obdobja dalje, tako da je pomembno že to, kakšno glasbo poslušajo nosečnice. Sicer pa raziskave kažejo, da ustrezno izbrana glasba lahko stimulira celostni razvoj otroka, tako psihomotorični razvoj kot čustveni, socialni in miselni razvoj. Sploh v prenatalnem obdobju in v obdobju predšolskega otroka ima glasba močno stimulativne učinke na vse navedene ravni otrokovega razvoja. Poenostavljeno povedano je ukvarjanje z glasbo, kamor spadajo tudi kakršno koli otroško prepevanje, ples ali igranje Orfovih glasbil, najboljša telovadba za otrokove možgane, saj se ob otrokovem ustvarjanju glasbe aktivirajo raznoliki možganski centri.

Katera glasba se najbolj priporoča in kakšen naj bi bil obred poslušanja glasbe, ki bi otrokom kar najbolj ustrezal in jim pomagal pri njihovem razvoju?

Izhajajoč iz ugotovitev raziskav, imata najbolj pozitivne učinke klasična glasba in ambientalna glasba z zvoki iz narave – torej glasba, ki s svojimi glasbenimi značilnostmi vnaša harmonijo v otrokov slušni svet. Pomembno pa se je vedno vprašati, za katere namene želimo glasbo uporabiti, saj sta predvsem tempo in ritem tista, ki vplivata na aktivacijo organizma – torej se moramo vprašati, ali želimo, da se otrok ob glasbi umiri, ali ga želimo z glasbo motivirati za izvedbo določene dejavnosti. Če želimo, da se otrok umiri, bomo uporabili glasbo v počasnejšem tempu, z enakomernim ritmom in ponavljajočimi se melodično-harmoničnimi vzorci. Bolje je, če je v tem primeru instrumentalna, predvajamo pa jo kot tiho zvočno ozadje.

Če želimo otroka motivirati, pa bomo uporabili glasbo v hitrejšem tempu, v razgibani ritmizaciji, z izrazito dinamiko in z besedilom. Najbolj čustveno in socialno stimulativne naj bi bile otroške pesmice, še posebej v izvedbi otroških izvajalcev. Glasbo lahko vnašamo že v vsakodnevne rutine dojenčkov; od kopanja do hranjenja, previjanja, glasbenega pogovarjanja otrok-starš. Veliko je o tem pisal Don Campbell v knjigi Mozart za otroke.

Kakšna glasba je še posebej priporočljiva, da jo poslušajo predšolski in šolski otroci? Katere prvine naj bi vsebovala?

Predšolski otrok je v obdobju slušne odprtosti, kar pomeni, da je naklonjen poslušanju raznolikih glasbenih zvrsti. Seveda je treba v ospredje postavljati estetsko vrednost glasbe, kajti že majhen otrok je sposoben prepoznati lepoto v glasbi. Pomembno izhodišče pri poslušanju je, da naj zvok in glasba otroka vodita v svet harmonije. Dobro je, da so izvedbe, ki jih otrok posluša, z akustičnimi glasbili. Tudi vokalno glasbo imajo otroci radi. Prav tako je pomembno, da se otroka že usmeri v aktivno (pozorno) poslušanje glasbe, pri čemer moramo ponovno izhajati iz otrokovih zmožnosti, koliko časa je sposoben ohraniti pozornost. K poslušanju lahko včasih vključimo tudi gibanje ali risanje. Če pa stopimo na področje otroških pesmic, je pomembno, da imajo pesmice otrokom primerno vsebino, da nagovarjajo teme, ki so del otrokovega življenja in so napisane v skladu z otrokovimi glasbenimi sposobnostmi (glasovnimi, ritmično-melodičnimi ipd.). Zavedati se je treba tudi, da če mi kot odrasli izražamo preference do raznolike kakovostne glasbe, da otrok to ljubezen do glasbeno lepega prevzame od odraslih.