Kulturne ustanove po Sloveniji bodo na Prešernov rojstni dan svoja vrata odprle 26. leto zapored.
V muzejih, galerijah, gledališčih in drugih ustanovah se bodo zvrstile brezplačne razstave, vodstva, delavnice, gledališke predstave, filmske projekcije in pogovori. Upravni odbor Prešernovega sklada bo prav na današnji dan razkril tudi imena Prešernovih nagrajencev.
Program brezplačnih kulturnih dogodkov, namenjen vsem starostnim skupinam, so na ministrstvu za kulturo pripravili v sodelovanju s kulturnimi ustanovami po vsej Sloveniji. Med njimi se lahko sprehodite tukaj. Kot opozarjajo na spletni strani, je ponekod obvezna predhodna prijava, ker je število mest omejeno.
Osrednja kulturno-umetniška prireditev bo pred Prešernovim spomenikom ob 15.45; pripravili so jo tečajniki gledališke igre in glasbenega oddelka Pionirskega doma pod vodstvom Nike Juvan in Andreja Pekaroviča. Z njimi boste med drugim lahko skupaj zapeli Zdravljico ter si ogledali Povodnega moža in Turjaško Rozamundo.
Za obisk kulturnega dogodka ali stik z neko umetniško vsebino ne potrebujemo nujno veliko časa. Muzej ali galerijo lahko mimogrede obiščemo tudi ob nedeljah, v knjižnico skočimo po pouku ali službi. V arhitekturi lahko uživamo na sprehodu ali takrat, ko gremo po opravkih. Glasbi lahko prisluhnemo kjer koli, film si lahko ogledamo ob večerih za vikend skupaj z družino. Za branje pa si lahko vzamemo čas prav vsak dan vsaj deset minut pred spanjem, skupaj in na glas z bližnjimi ali sami.
Ministrica ne verjame, da za kulturo "nimamo časa"
Ob današnjem dnevu je ministrica za kulturo Asta Vrečko v poslanici zapisala, da za kulturo ali umetniško vsebino ne potrebujemo nujno veliko časa, a vrne nam veliko. "Kultura ima moč, da nas spreminja, razveseljuje, v nas prebuja radovednost in empatijo," je na Prešernov rojstni dan zapisala ministrica.
"Za obisk kulturnega dogodka ali stik z neko umetniško vsebino ne potrebujemo nujno veliko časa. Muzej ali galerijo lahko mimogrede obiščemo tudi ob nedeljah, v knjižnico skočimo po pouku ali službi. V arhitekturi lahko uživamo na sprehodu ali takrat, ko gremo po opravkih. Glasbi lahko prisluhnemo kjer koli, film si lahko ogledamo ob večerih za vikend skupaj z družino. Za branje pa si lahko vzamemo čas prav vsak dan vsaj deset minut pred spanjem, skupaj in na glas z bližnjimi ali sami," je v poslanici razmišljala Asta Vrečko.
Ministrica meni, da se s kulturnimi prireditvami in kulturnim udejstvovanjem kot občinstvo ali kot ljubiteljski ustvarjalci napolnimo z energijo, krepimo svoje duševno zdravje, širimo obzorja, spoznavamo sebe, svoje okolje in zgodovino. V nas kultura prebuja zavedanje, da smo prav vsi del družbe in da jo prav vsak od nas lahko tudi soustvarja. "Če kulturi namenimo delček časa v dnevu, ji dovolimo, da nam obarva vsakdan in vanj doda nekaj, česar v hitrem tempu življenja in potrošniškem svetu nimamo. Refleksijo. Sprostitev. Skok v druge svetove. Razumevanje. Užitek."
Na Ta dan veseli dan kulture se je Asta Vrečko spomnila tudi na vse ustvarjalce in ustvarjalke, strokovne in tehnične delavce, ki vsak dan soustvarjajo kulturno krajino. "Zato odprite vrata svojih src kulturi in umetnosti, spoštujte njihovo delo in obiščite enega od 290 brezplačnih kulturnih dogodkov v 130 kulturnih ustanovah v 70 krajih po državi in prisluhnite kulturi," je sklenila svojo poslanico.
"Naužijmo se sadov dela slovenskih ustvarjalcev"
Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je v svoji poslanici povabila k obisku kulturnih ustanov, da se "z odprto glavo in srcem naužijemo sadov dela slovenskih kulturnih ustvarjalcev".
Prešernova življenjska zgodba po njenih besedah v mnogočem na simbolni ravni slika življenjske poti številnih slovenskih vrhunskih umetnikov vse do današnjega dne. "Pogosto neprepoznani ali nerazumljeni za časa njihovih življenj, obsojani zaradi njihove morebitne kritične misli, ki jih odsevajo njihova dela, ali pa zaznamovani, ker v času, ko večina uspeh posameznika meri skozi materialno, niso bili dovolj komercialni," je zapisala in dodala, da je kljub temu prav kultura temelj slovenskega naroda ter da so kulturniki in umetniki v novejši zgodovini prispevali ključne mejnike za nastanek samostojne Slovenije.
Še posebej praznično bo v Prešernovem Kranju
V Gorenjskem muzeju bodo v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj danes odprli razstavo letošnje Prešernove nagrajenke, kiparke Dragice Čadež. Sočasno bodo predstavili tudi likovno-pesniško knjigo Kaj le v sebi nosiš, ki je nastala v dialogu s prejemnico nagrade Prešernovega sklada, pisateljico Natašo Kramberger.
Razstava, ki so jo pripravili v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, je posvečena vpogledu v različne faze umetniškega razvoja Dragice Čadež, od zgodnjih del iz sredine 60. let 20. stoletja do najnovejših stvaritev, ki še vedno nastajajo v njenem ateljeju.
Ta veseli dan kulture je letos dobil novo vizualno podobo, ki jo je zasnoval grafični oblikovalec Tomato Košir, tudi dobitnik nagrade Prešernovega sklada.
Opoldne bo Upravni odbor Prešernovega sklada razkril imena Prešernovih nagrajencev za leto 2026. Za leto 2025 sta Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejela kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov.
Dnevi odprtih vrat slovenske kulture, imenovani Ta veseli dan kulture, na pobudo ministrstva za kulturo potekajo od leta 2000, ko je bila 200-letnica rojstva pesnika Franceta Prešerna (1800–1849). Namen je dodatno spodbuditi ljudi k obisku kulturnih ustanov. V Sloveniji osrednji kulturni praznik, Prešernov dan, praznujemo 8. februarja, na obletnico Prešernove smrti.
